Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
32 (1.040-1.064)
- líft -a m (ȋ) pog. (osebno) dvigalo: stopiti v lift; peljati se z liftom ♪
- líftbóy in líftbôy -a [-boj] m (ȋ-ọ̑; ȋ-ȏ) uslužbenec pri dvigalu, zlasti v hotelu: livriran liftboy ♪
- líga -e ž (ȋ) 1. organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu: ustanoviti ligo / protituberkulozna liga 2. šport. skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih sposobnosti: izpasti iz lige; zasesti prvo mesto v ligi / conska liga ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; prva zvezna liga ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države // tekmovanje v okviru take skupine: zadnje kolo košarkarske lige ♪
- lígarica -e ž (ȋ) zool. divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis ♪
- ligáš -a m (á) 1. žarg., šport. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi: uspeh domačega ligaša / igralci zveznega ligaša 2. lit. član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je vodil J. E. Krek: ligaši in zadružani ♪
- ligáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na ligaše ali liga 2: ligaško moštvo / ligaško tekmovanje ♪
- ligatúra -e ž (ȗ) 1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo; uporabiti ligaturo & 2. muz. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo 3. med. podveza, podvezovanje: ligatura žile ♪
- lígenj -gnja m (í) zool. sipi podoben glavonožec s parom trikotnih plavuti, Loligo vulgaris ♪
- lignín -a m (ȋ) kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin: celuloza in lignin ♪
- lignít -a m (ȋ) premog nižje kalorične vrednosti: kuriti z lignitom; rudnik lignita ♪
- ligníten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lignit: lignitni bazen / lignitni premog ♪
- ligúster -tra m (ú) vrtn. grm s suličastimi ali ovalnini listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum: živa meja iz ligustra ♪
- líh -a -o prid. (ȋ ȋ) ki ni deljiv z dve: hiše na tej strani imajo lihe številke ♦ mat. liha funkcija funkcija, ki je središčno somerna glede na koordinatno izhodišče; liho število naravno število, ki ni deljivo z dve ♪
- lihopérnat -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi lihopernati list pernati list, ki ima liho število delov ♪
- lihopŕst -a m (ȓ r̄) nav. mn., zool. lihoprsti kopitarji ♪
- lihopŕst -a -o prid. (ȓ r̄) zool. ki ima en prst ali tri prste: ta žival je lihoprsta / lihoprsti kopitarji ♪
- líhost -i ž (ȋ) mat. lastnost, značilnost lihega: lihost in sodost števil ♪
- líj -a m (ȋ) knjiž. lijak: stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija ♪
- liják -a m (á) 1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka ∙ ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda // kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku 2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi ◊ agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak
tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo ♪
- lijákast -a -o prid. (á) podoben lijaku: lijakaste grape; granate so izkopale lijakaste jame; zvrtati lijakasto luknjico / obleka z lijakastimi rokavi; lijakasto ustje reke ♦ bot. lijakasti cvet cvet z lijakasto podaljšanim cvetnim vencem lijákasto prisl.: dohod se lijakasto razširi ♪
- líjast -a -o prid. (ȋ) knjiž. lijakast: granata je izkopala lijasto jamo / lijasto ustje reke líjasto prisl.: lijasto se zoževati ♪
- líjavica in lijávica -e ž (ȋ; ȃ) 1. star. ploha, naliv: v hudi lijavici je zgrešil pot; ta novica je delovala kot mrzla lijavica 2. med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ustaviti lijavico s čajem ♪
- líjček -čka m (ȋ) manjšalnica od lij(ec): zlivati skozi lijček ♪
- líjec -jca m (ȋ) redko lijak: z lijcem vlivati v steklenico ♪
- lík 1 -a m (ȋ) 1. oseba kot literarna, dramska upodobitev: podati življenjsko pristen lik; igralec je ustvaril prepričljiv lik te zgodovinske osebe; filmski, igralski, odrski liki; to je najlepši ženski lik v njegovih romanih; liki v tragediji; ekspr. Shakespearova galerija človeških likov / dramski lik // s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: igralec je dobro podal lik gizdalina; junaški lik iz naše revolucije; lik borca in heroja / z oslabljenim pomenom vzgajati socialistični lik človeka 2. knjiž., navadno s prilastkom likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: lesen lik sejalca; lik zveri; lik iz kamna; lik na kovancu; znamke s pesnikovim likom; pren. duhovni lik pesnika ∙ knjiž. njen lik mu je vedno pred očmi obraz, podoba, postava 3. kar je likovno upodobljeno sploh: risati po pesku nekakšne like; okrasni liki na ploskvi 4. geom. tvorba, sestavljena
iz točk, premic in ravnin: izračunati ploščino lika / enakokotni lik; ploskovni, prostorski lik; podobni, skladni liki; raznostranični lik / geometrijski lik 5. igr. obrazec, razdeljen v kvadrate, v katere se vnašajo določene rešitve: vpisati besedo, črko v lik / magični lik pri katerem se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo ◊ šport. lik kar nastane ob spremembi smeri na smučeh; skupina med seboj povezanih elementov umetnostnega drsanja; obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani ♪
915 940 965 990 1.015 1.040 1.065 1.090 1.115 1.140