Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

305 (293)



  1.      aerostát  -a m () aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
  2.      anti...  ali ánti... predpona v sestavljenkah () 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati
  3.      avtomátka  -e ž () redko avtomatska puška, brzostrelka: četa borcev z avtomatkami
  4.      batométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje vodnih globin; globinomer
  5.      báv  medm. () izraža prestrašitev koga: bav bav, ga je ustrašila skozi okno
  6.      bavárski  -a -o prid. () nanašajoč se na Bavarce ali Bavarsko: bavarski knez; bavarsko pivo
  7.      bavbáv  -a m (ā) otr. namišljeno bitje, ki vzbuja strah: če ne boš priden, te bo vzel bavbav; mati straši otroke z bavbavom; strašen bavbav / ekspr. socializem so prikazovali kot nekakšen bavbav
  8.      bávh  -a m () nar. koroško belkast vol
  9.      bávha  -e ž () nar. koroško belkasta krava
  10.      báviti se  -im se nedov.) raba peša ukvarjati se: baviti se z lovom, s politiko; baviti se z mladino; bavi se z mislijo, da bi odšel; resno se baviti s finančnimi vprašanji / baviti se z italijanščino študirati italijanščino, s prevajanjem prevajati
  11.      bávkati  -am nedov. () lov. na kratko se oglašati: v dolini bavka preplašen srnjak; lisjak bavka
  12.      bávša  -e ž () nar. belkasta krava: Bavša je dvignila rep in nerodno zaritala po vrtu (C. Kosmač)
  13.      bávta  in bálta -e [t] ž () težka gozdna sekira za tesanje: zamahniti z ostro bavto
  14.      belolás  in belolàs -ása -o prid. (; á) ki ima bele, sive lase: belolas starec / bil je tršat, belolas fant svetlolas
  15.      bóbenček  -čka [bǝn] m (ọ̑) 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil
  16.      brezkompromísnost  -i ž () lastnost brezkompromisnega: brezkompromisnost polemike / občudovali so odločnost in brezkompromisnost tega človeka
  17.      cádillac  -a [kadilak] m () velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: voziti se v cadillacu
  18.      crknetína  -e ž (í) redko crkovina, crknina: muhe polagajo zalego v crknetino
  19.      čôkec  -kca m (ō) manjšalnica od čok: sedeli so na čokcih / čokec in suhec
  20.      degeneríranje  -a s () glagolnik od degenerirati: degeneriranje kulturnih rastlin / degeneriranje buržoazne filozofske misli
  21.      diagonála  -e ž () 1. geom. črta, ki veže oglišči mnogokotnika, ki nista na isti stranici, ali oglišči telesa, ki nista na isti mejni ploskvi: kockina diagonala; diagonala pravokotnika / hoditi po diagonali iz kota v kot; reflektorji so nameščeni v diagonali / ekspr. brati po diagonali na hitro, ne strnjeno 2. šah. poševna vrsta zaporednih polj iste barve na šahovnici: odpreti, zasesti diagonalo; bela diagonala / velika diagonala ki poteka iz kota v kot
  22.      dokázati  tudi dokazáti -kážem dov. (á á á) 1. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi: dokazati svoj alibi; na sodišču je dokazal svojo nedolžnost; dokažem ti resnico; dokazali so, da to bolezen povzročajo virusi; s pričami je dokazal, da ni kriv; neovrgljivo, prepričevalno, zanesljivo dokazati; statistično se to ne da dokazati / to je bila priložnost, da ji je lahko dokazal svojo ljubezen; dokazati svojo moč / lahko ti dokažem laž / tega laikom ne bomo dokazali ne bomo jih mogli prepričatiekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma 2. postati zunanji izraz, znamenje česa: pregled dela je dokazal, da smo se v napovedih zmotili dokázan -a -o: dokazane trditve; krivda je dokazana; to je znanstveno dokazano
  23.      dražljívost  -i ž (í) lastnost dražljivega: koketna dražljivost dekleta / znan je bil po svoji surovosti in dražljivosti / prevelika čutna dražljivost; dražljivost živčevja
  24.      dúralumínij  -a m (-í) teh. trda zlitina aluminija, bakra in magnezija: poraba duraluminija v letalski industriji se je zelo povečala; cevi iz duraluminija
  25.      dúrativen  in duratíven -vna -o prid. (; ) lingv. ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje; trajen: durativni glagoli

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA