Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

305 (76-100)

76.      kuhálnica  tudi kúhalnica -e [u̯n, prva oblika tudi ln] ž (ȃ; ú) navadno lesena priprava za mešanje jedi med kuhanjem: premešati omako s kuhalnico; kuhalnice in zajemalke ∙ ekspr. zna sukati kuhalnico dobro kuhati ♪
77.      kuhálnik  -a m (ȃ) manjša prenosna naprava za kuhanje: vključila je kuhalnik; lonec s krompirjem je postavila na kuhalnik; na kuhalniku si je kuhal čaj / dvoploščni kuhalnik; električni, plinski kuhalnik; kuhalnik na butan, špirit ♦ papir. odprta ali zaprta posoda za pripravljanje, predelovanje papirne mase ♪
78.      kúhanje  -a s (ú) glagolnik od kuhati: ukvarjati se s kuhanjem / mešati jed med kuhanjem; kuhanje mesa / posoda za kuhanje turške kave / kuhanje žganja / s kuhanjem trme ne boš nič dosegel ♪
79.      kúhar  -ja m (ȗ) kdor se (poklicno) ukvarja s kuhanjem: kuhar kuha kosilo; bil je dober kuhar / glavni kuhar; hotelski, ladijski kuhar ♪
80.      kúharček  -čka m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kuhar: kuharček je pomagal v kuhinji ♪
81.      kúharica  -e ž (ȗ) 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s kuhanjem: kuharice že kuhajo kosilo; ona je odlična kuharica; gospodinje in kuharice / vzeli so jo za kuharico / glavna kuharica v hotelu; pog. farovška kuharica / ekspr. moja mama je dobra kuharica dobro kuha 2. pog., ekspr. kuharska knjiga: na polici je imela odprto kuharico ♪
82.      kuharíja  -e ž (ȋ) nav. slabš. kuhanje: hitela je s kuharijo / učiti se kuharije kuharstva ♪
83.      kuháriti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. kuhati: ves dan je doma in kuhari / samo kuhari in peče ♪
84.      kúharski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kuharje ali kuharstvo: cenil je njene kuharske sposobnosti; ekspr. učiti se kuharske umetnosti / kuharski recept; kuharska knjiga knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi / kuharski pomočnik ♪
85.      kúharstvo  -a s (ȗ) dejavnost kuharjev: posvetil se je kuharstvu / pouk kuharstva ♪
86.      kúhati  -am nedov. (ú ȗ) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin // imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku // imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj ● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo ◊ les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi kúhati se ekspr. 1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza 2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal kuhajóč -a -e: težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo kúhan -a -o: jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom ∙ rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih ♦ gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb ♪
87.      kúhinja  -e ž (ú) 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja // pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi 2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele // ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo 3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov / šef kuhinje ◊ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja ♪
88.      kúhinjica  -e ž (ú) nav. ekspr. manjšalnica od kuhinja: sedeli so v kuhinjici ♪
89.      kúhinjski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kuhinjo: ima veliko kuhinjskega dela / kuhinjski odpadki; kuhinjsko okno gleda na dvorišče / kuhinjski element kos kuhinjskega pohištva, ki se lahko uporablja sam ali se kombinira z drugimi kosi; rezati s kuhinjskim nožem; kuhinjska deska za rezanje, sekljanje hrane; kuhinjska kredenca, miza; kuhinjska krpa; pomivati (kuhinjsko) posodo; (kuhinjska) sol; kuhinjska tehtnica / slabš. kuhinjska filozofija ∙ ekspr. kuhinjski muc kdor (rad) pomaga v kuhinji in ima od tega koristi ♪
90.      kúhlja  -e ž (ȗ) nar. vzhodno kuhalnica: v roki je držala kuhljo ♪
91.      kúhnja  -e ž (ȗ) nar. primorsko (kuhana) hrana za prašiče: pripravljala je kuhnjo ♪
92.      kújanje  -a s (ú) glagolnik od kujati se: naveličala se je kujanja; trmoglavo kujanje / njeno kujanje ga je prizadelo ♪
93.      kújast  -a -o prid. (ú) kujav: kujasta ženska ♪
94.      kújati se  -am se nedov. (ú) 1. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: še vedno se kuja; nenadoma se je začel kujati / šel se je kujat v kot // redko braniti se, upirati se: sprva se je kujal, češ da ne bo tega storil 2. ekspr. postajati slabši: vreme se kuja / stara peč se je začela kujati ♪
95.      kújav  -a -o prid. (ú) ki se (rad) kuja: kujav človek / spregovorila je s kujavim glasom / ekspr. kujavo vreme ♪
96.      kújavec  -vca m (ú) kdor se (rad) kuja: bil je kujavec in trmoglavec ♪
97.      kújavka  -e ž (ú) ženska oblika od kujavec: kujavka in trmoglavka ♪
98.      kújavost  -i ž (ú) lastnost kujavega človeka: njena kujavost ga je zelo motila / počasi je kujavost popustila ♪
99.      kujón  -a m (ọ̑) pog. grdoba, porednež: takemu kujonu ne moreš zaupati; vražji kujon / to je pa star kujon / kot nagovor nikar se ne izgovarjaj, kujon kujonasti ♪
100.      kujónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od kujon: lažnivi kujonček / ljubk. mali kujonček ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226