Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

305 (26-50)


  1.      dúrativnost  in duratívnost -i ž (ȗ; ȋ) lingv. lastnost trajnega glagola; trajnost: durativnost glagolskega dejanja ♪
  2.      dúrca  dúrc s mn. (ū) manjšalnica od duri: ozka, skrivna durca ♪
  3.      dúrce  dúrc ž mn. (ū ȗ) 1. manjšalnica od duri: odpreti, zaloputniti durce; durce omarice; ekspr. iskri konjički so se ustavili šele pred mestnimi durcami 2. star. kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara: hlače na durce ♪
  4.      dúren  -rna -o prid. (ȗ) star. vraten: spotakniti se ob durni prag ♪
  5.      dúrgelj  -glja tudi -na [gǝl] m (ú) 1. teh. manjša vrtalna priprava s pomično matico na spiralastem gonilu: vrtati z durgljem; ključavničarski durglji 2. zastar. sveder ♪
  6.      dúri  -i ž mn. (ū) star. vrata: duri se odprejo, zaškripljejo; pripreti, zakleniti, zaloputniti duri; stati med durmi; kuhinjske, vežne, vrtne duri; na stežaj odprte duri; težke železne duri; pren. sreči ni nikdar duri zapiral ∙ knjiž. lakota trka na duri bo nastopila v najkrajšem času; ekspr. volitve so pred durmi bodo v najbližji prihodnosti, kmalu ♪
  7.      dúrmólovski  in dúr-mólovski -a -o prid. (ȗ-ọ̑) muz. ki ima za osnovo dur in mol: durmolovski sistem; durmolovska struktura zahodnoevropske glasbe ♪
  8.      dúrnica  -e ž (ȗ) star. (vratno) krilo, vratnica: durnice so popustile in vrata so se na široko odprla; ponavadi odpirajo samo eno durnico ♪
  9.      dvókrák  in dvókràk -áka -o prid. (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȁ ọ̑-á) ki ima dva kraka: dvokraka lestev ♦ arhit. dvokrake stopnice dvoramne ♪
  10.      enakostráničen  -čna -o prid. (á) geom. ki ima enako dolge stranice: enakostranični mnogokotnik, trikotnik; enakostranični valj valj, katerega osni presek je kvadrat ♪
  11.      fémur  -ja m (ẹ̑) anat. kost v stegnu; stegnenica: zlom femurja ♪
  12.      fundamènt  -ênta m (ȅ é) nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji; temelj: napraviti močen fundament / kopati fundament za novo zgradbo; pren. elektrifikacija je fundament industrijskega razvoja dežele ∙ pog., ekspr. uničiti kaj do fundamenta popolnoma, čisto ♪
  13.      glumáček  -čka m (á) manjšalnica od glumač: glumaček jih je skušal kratkočasiti ♪
  14.      granitolòm  -ôma m (ȍ ó) kraj, prostor, kjer se lomi granit: dela v granitolomu ♪
  15.      helénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Helene, stare Grke: helenska filozofija, kultura / helenske mestne državice ♪
  16.      hreščánje  -a s (ȃ) glagolnik od hreščati: hreščanje peska pod nogami / hreščanje starega gramofona; hreščanje v radijskem aparatu / hreščanje ptic ♪
  17.      iniciatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na iniciativo: iniciativni predlogi; pričakovati iniciativno pomoč ♦ šah. iniciativna igra, poteza // v zvezi iniciativni odbor odbor, ki ima nalogo, da organizira, pripravi določeno akcijo, delo: iniciativni odbor bo oskrbel vse potrebno za udeležence svetovnega prvenstva; člani, predsednik iniciativnega odbora 2. knjiž. podjeten, iznajdljiv: iniciativen član društva; že takrat je bil zelo iniciativen iniciatívno prisl.: iniciativno sodelovati ♪
  18.      izhájanje  -a s (ȃ) glagolnik od izhajati: izhajanje časopisa; rok za izhajanje / izhajanje iz dejstva, stvarnosti ♪
  19.      izpolnjív  -a -o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpolniti; izpolnljiv: izpolnjiva obljuba ♪
  20.      izpolnjívost  -i [u̯n] ž (í) dejstvo, da je kaj izpolnljivo; izpolnljivost: izpolnjivost naloge ♪
  21.      izpolnljív  -a -o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpolniti: izpolnljive želje / izpolnljiv načrt; ti pogoji so težko izpolnljivi ♪
  22.      izpolnljívost  -i [u̯n] ž (í) dejstvo, da je kaj izpolnljivo: izpolnljivost načrta / izpolnljivost obveznosti ♪
  23.      izpopolnílo  in spopolnílo -a [u̯n] s (í) kar kaj izpopolni, izpopolnjuje: močna krmila so izvrstno izpopolnilo za suho krmo; članki so izpopolnilo njegove razprave / znanje je potrebno izpopolnila izpopolnitve ♪
  24.      izpopolnítev  tudi spopolnítev -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od izpopolniti: izpopolnitev delovnega postopka / skrbeti za strokovno izpopolnitev delavcev; izpopolnitev znanja / prizadeval si je za izpopolnitev samega sebe / razpis delovnega mesta velja do izpopolnitve zasedbe // kar je izpopolnjeno: uvesti tehnične izpopolnitve ♪
  25.      izpopolníti  in izpopólniti -im tudi spopolníti in spopólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) 1. narediti kaj bolj popolno, dovršeno: izpopolniti izdelke; izpopolniti delovni postopek; izpopolniti stroj; ti aparati so se zadnja leta zelo izpopolnili / z novimi odkritji se je predstava o vesolju izpopolnila / izpopolniti izbiro povečati jo z novimi izdelki, boljšo kakovostjo 2. dodati manjkajoče, nadomestiti: izpopolniti zalogo / z izdajo tega učbenika so izpopolnili vrzel v stroki 3. z dodatnim izobraževanjem doseči večjo strokovnost, večje znanje: izpopolniti znanje na seminarju; strokovno izpopolniti kadre; izpopolniti se v glasbi, stroki; izpopolnil se je na praksi v tujini izpopolníti se in izpopólniti se tudi spopolníti se in spopólniti se postati boljši, popolnejši, zlasti v moralnem pogledu: ljudje so se v teh letih izpopolnili; prizadeva si, da bi izpopolnil samega sebe izpopólnjen tudi spopólnjen -a -o: izpopolnjen stroj / izpopolnjena izdaja učbenika ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA