Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
305 (226-250)
- radiográm -a m (ȃ) ptt radiotelegram: poslati, prejeti radiogram; kablogram in radiogram ♪
- rádioindustríja -e ž (ā-ȋ) industrija, ki izdeluje radijske naprave in sestavne dele zanje: proizvodi radioindustrije ♪
- rádioizotóp -a m (ā-ọ̑) fiz. radioaktivni izotop: pridobivanje radioizotopov ♪
- rádiokasétnik -a m (ā-ẹ̑) radiokasetofon: poslušati glasbo z radiokasetnika ♪
- rádiokasetofón -a m (ā-ọ̑) radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetami: vključiti radiokasetofon; prenosni radiokasetofon ♪
- rádiokómpas in rádiokompás -a m (ā-ọ̑; ā-ȃ) teh. navigacijska naprava z iglo za določanje smeri premikanja, položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: na ladji so namestili nov radiokompas ♪
- radiolárij -a m (á) nav. mn., zool. morske praživali z različno oblikovanim kremenastim ogrodjem; mreževec: radiolariji in foraminifere ♪
- radiológ -a m (ọ̑) strokovnjak za radiologijo: kongres jugoslovanskih radiologov ♪
- ránjenje -a s (ā) ranitev: ranjenje pri težkem delu / ranjenje z besedo ♪
- razmnoževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razmnoževanje: razmnoževalni postopek / razmnoževalni stroj / razmnoževalna sposobnost ♪
- razživéti se -ím se dov., razžível se (ẹ́ í) 1. postati (bolj) živahen, dejaven: po večerji so se gostje razživeli; razživeti se v veseli družbi / obraz se mu je razživel / pogovor se ni mogel razživeti; ekspr. prepir se je razživel v oster spor je prešel // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati zelo razgiban, živahen: zvečer se mesto razživi / mravljišče se je v hipu razživelo 2. redko ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so se razživeli spomini razživèl in razživél -éla -o: razživeli gostje; bil je ves razživel razživét -a -o: razživeto upanje ♪
- revitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da kaj ponovno zaživi, se obnovi; oživiti, obnoviti: revitalizirati stara mestna središča ♪
- rudbékija -e ž (ẹ́) bot. rastlina s celimi ali deljenimi listi in rumenimi ali rjavkasto oranžnimi cveti v koških, Rudbeckia: gojiti rudbekije ♪
- sátanstvo -a s (ȃ) ekspr. narava, lastnosti satana: ima nekaj satanstva v sebi ♪
- shránjati -am nedov. (á) redko shranjevati: shranjati žito / denar je treba shranjati na varnem mestu hraniti ♪
- skorumpírati -am dov. (ȋ) nav. slabš. (moralno) izpriditi, pokvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je skorumpirala; skorumpiral se je, odkar je na tem položaju skorumpíran -a -o: skorumpiran vladajoči razred; to je skorumpirana znanost ♪
- smréčji -a -e prid. (ẹ̑) smrekov: nabirati smrečje vršičke; suhe smrečje iglice; smrečje veje ♪
- spáhija -e tudi -a m (ā) v fevdalni Turčiji zemljiški posestnik, dolžen udeležiti se vojne kot konjenik: bogat spahija ♪
- spregovoríti -ím tudi izpregovoríti -ím dov., spregovóril tudi izpregovóril; nam. spregovôrit in spregovorít tudi izpregovôrit in izpregovorít (ȋ í) 1. začeti govoriti: nekaj časa je molčala, potem je spet spregovorila / ko so se ljudje v dvorani pomirili, je spregovoril / otrok je zgodaj spregovoril / tako dolgo so ga mučili, da je spregovoril / ekspr. več let sta bila sprta, zdaj pa sta spregovorila 2. izoblikovati z govorilnimi organi: spregovoril je nekaj besed in utihnil; hvala, je komaj slišno spregovoril / spregovoriti za koga dobro besedo reči / z njim ni spregovoril niti besede 3. izraziti misli z govorjenjem: na srečanju so spregovorili tudi o narodnem vprašanju / v članku je spregovoril o pisateljevem življenju in delu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: iz njega je spregovorila ljubezen, maščevalnost ●
ekspr. molči, drugače bo spregovorila palica te bom natepel s palico; ekspr. puške še niso spregovorile ni se še začelo streljanje, boj; moral bo tudi on spregovoriti svojo besedo povedati svoje mnenje, odločitev; treba bo spregovoriti z očetom se pogovoriti spregovorjèn tudi izpregovorjèn -êna -o: spregovorjena beseda ♪
- sprehajálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se sprehaja: srečevati sprehajalce; sprehajalci v mestnem parku ♪
- sprehajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sprehajanje: sprehajalni prostor; urediti sprehajalne poti / sprehajalna palica / hoditi s sprehajalnim korakom ♪
- sprehajalíšče -a s (í) kraj, prostor za sprehajanje: urediti sprehajališče; glavni trg je bil zbirališče in sprehajališče mladih ljudi / knjiž. gledališko sprehajališče gledališki foyer ♪
- sprehajálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki se sprehaja: sprehajalke v parku ◊ zool. majhna tropska riba z veliko glavo in izbuljenimi očmi, ki je lahko dalj časa na kopnem, Periophthalmus ♪
- sprehajálnica -e ž (ȃ) knjiž. prostor v gledališču, pri koncertni dvorani, kjer se zbira občinstvo v odmorih; foyer: priti v sprehajalnico; sprehajalnica v operi ♪
- sprehájanje -a s (ȃ) glagolnik od sprehajati se: sprehajanje po mestu, parku; prostor za sprehajanje ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251