Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

305 (151-175)


  1.      kulminacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kulminacijo: kulminacijska doba kapitalizma / kriza je dosegla kulminacijsko točko višek, vrhunec ♪
  2.      kulminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. doseči višek, vrhunec: politična kriza je kulminirala / epidemija kulminira poleti ♪
  3.      kuloár  -ja m (ȃ) nav. mn., knjiž. hodnik, stranski prostor v večjih, reprezentativnejših stavbah: sprehajati se po kuloarjih; kuloarji gledališča; sejne sobe in kuloarji ∙ slabš. o tem se govori samo po kuloarjih neuradno ♦ alp. ozek strm prehod med stenama ♪
  4.      kuloárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kuloar: kuloarski prostori ∙ slabš. kuloarske diskusije neuradne ♪
  5.      kúlt  -a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom izkazovanje časti z molitvami ali obredi, češčenje: poganski kult; kult boga, svetnikov / kult mrtvih; kult narave, rodovitnosti / verski kult // izkazovanje časti, navadno pretirano, čaščenje: kult mladine; kult rase; gojiti kult umetnosti / kult cvetja na Japonskem / ekspr. z njim uganjajo pravi kult ♪
  6.      kúlten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kult: kultni predmeti, prostori; kultni spomeniki / kultna glasba / kultni plesi obredni plesi ♪
  7.      kúltičen  -čna -o prid. (ú) kulten: kultična glasba / kultični plesi obredni plesi ♪
  8.      kultivácija  -e ž (á) glagolnik od kultivirati: kultivacija zemlje / kultivacija umetnostnih slogov ♪
  9.      kultivár  -ja m (ā) agr. s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina ♪
  10.      kultivátor  -ja m (ȃ) 1. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo s kultivatorjem in brano; nogače kultivatorja 2. knjiž. kdor kaj kultivira, gojitelj: ta ljudstva so bila prvi kultivatorji tega puščavskega sveta / kultivator impresionistične umetnosti ♪
  11.      kultivíranec  -nca m (ȋ) redko kultiviran človek: kultiviranci zahoda ♪
  12.      lapúhovje  -a s (ū) več lapuhov, lapuhi: nasipe pokriva lapuhovje ♪
  13.      lístičarka  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae ♪
  14.      mách  -a [mah] m (ȃ) žarg., aer. Machovo število: letalo je doseglo hitrost tri mache ♪
  15.      machiavellizem  ipd. gl. makiavelizem ipd. ♪
  16.      machizem  gl. mahizem ♪
  17.      Máchov  -a -o [mah-] prid. (ȃ) fiz., v zvezi Machovo število število, ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah: Machovo število letala je tri ♪
  18.      mácljek  -a [jǝk tudi jek] m (ȃ) nav. mn., nar. vzhodno kladivce (pri klopotcu): macljeki udarjajo po deski ♪
  19.      macóla  -e ž (ọ̑) težko železno kladivo: komaj je vihtel macolo; z macolo udariti po čem ♪
  20.      mačák  -a m (á) knjiž., ekspr. mačji samec; maček: sosedov tigrasti mačak ♪
  21.      mačè  -éta tudi máče -ta s (ȅ ẹ́; á) ekspr. mlada mačka, mucka: mačka z mačeti; otrok se je igral kot mače // mačka: mače je prijazno drgnilo hrbet ob njegov gleženj ● ekspr. tole mače bom že ukrotil, je rekel dekle ♪
  22.      máčeha  -e ž (á) 1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima mačeho; dobra, hudobna mačeha; fantkova mačeha // ekspr. slaba, neskrbna mati: ti si mi mačeha, ne mati; pren. tujina je človeku mačeha 2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo: gredica mačeh ◊ bot. divja mačeha divja vijolica ♪
  23.      máčehica  -e ž (á) ekspr. mačeha 2: nasaditi mačehice ♪
  24.      makedónščina  -e ž (ọ̑) makedonski jezik: učiti se makedonščino; predaval je v makedonščini ♪
  25.      medlo... 2 [med in mǝd] prvi del zloženk, kakor medlosijoč, medlozelen ipd., gl. medel ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA