Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
305 (151-175)
- kulminacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kulminacijo: kulminacijska doba kapitalizma / kriza je dosegla kulminacijsko točko višek, vrhunec ♪
- kulminírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. doseči višek, vrhunec: politična kriza je kulminirala / epidemija kulminira poleti ♪
- kuloár -ja m (ȃ) nav. mn., knjiž. hodnik, stranski prostor v večjih, reprezentativnejših stavbah: sprehajati se po kuloarjih; kuloarji gledališča; sejne sobe in kuloarji ∙ slabš. o tem se govori samo po kuloarjih neuradno ♦ alp. ozek strm prehod med stenama ♪
- kuloárski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kuloar: kuloarski prostori ∙ slabš. kuloarske diskusije neuradne ♪
- kúlt -a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom izkazovanje časti z molitvami ali obredi, češčenje: poganski kult; kult boga, svetnikov / kult mrtvih; kult narave, rodovitnosti / verski kult // izkazovanje časti, navadno pretirano, čaščenje: kult mladine; kult rase; gojiti kult umetnosti / kult cvetja na Japonskem / ekspr. z njim uganjajo pravi kult ♪
- kúlten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kult: kultni predmeti, prostori; kultni spomeniki / kultna glasba / kultni plesi obredni plesi ♪
- kúltičen -čna -o prid. (ú) kulten: kultična glasba / kultični plesi obredni plesi ♪
- kultivácija -e ž (á) glagolnik od kultivirati: kultivacija zemlje / kultivacija umetnostnih slogov ♪
- kultivár -ja m (ā) agr. s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina ♪
- kultivátor -ja m (ȃ) 1. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo s kultivatorjem in brano; nogače kultivatorja 2. knjiž. kdor kaj kultivira, gojitelj: ta ljudstva so bila prvi kultivatorji tega puščavskega sveta / kultivator impresionistične umetnosti ♪
- kultivíranec -nca m (ȋ) redko kultiviran človek: kultiviranci zahoda ♪
- lapúhovje -a s (ū) več lapuhov, lapuhi: nasipe pokriva lapuhovje ♪
- lístičarka -e ž (ȋ) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae ♪
- mách -a [mah] m (ȃ) žarg., aer. Machovo število: letalo je doseglo hitrost tri mache ♪
- machiavellizem ipd. gl. makiavelizem ipd. ♪
- machizem gl. mahizem ♪
- Máchov -a -o [mah-] prid. (ȃ) fiz., v zvezi Machovo število število, ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah: Machovo število letala je tri ♪
- mácljek -a [jǝk tudi jek] m (ȃ) nav. mn., nar. vzhodno kladivce (pri klopotcu): macljeki udarjajo po deski ♪
- macóla -e ž (ọ̑) težko železno kladivo: komaj je vihtel macolo; z macolo udariti po čem ♪
- mačák -a m (á) knjiž., ekspr. mačji samec; maček: sosedov tigrasti mačak ♪
- mačè -éta tudi máče -ta s (ȅ ẹ́; á) ekspr. mlada mačka, mucka: mačka z mačeti; otrok se je igral kot mače // mačka: mače je prijazno drgnilo hrbet ob njegov gleženj ● ekspr. tole mače bom že ukrotil, je rekel dekle ♪
- máčeha -e ž (á) 1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima mačeho; dobra, hudobna mačeha; fantkova mačeha // ekspr. slaba, neskrbna mati: ti si mi mačeha, ne mati; pren. tujina je človeku mačeha 2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo: gredica mačeh ◊ bot. divja mačeha divja vijolica ♪
- máčehica -e ž (á) ekspr. mačeha 2: nasaditi mačehice ♪
- makedónščina -e ž (ọ̑) makedonski jezik: učiti se makedonščino; predaval je v makedonščini ♪
- medlo... 2 [med in mǝd] prvi del zloženk, kakor medlosijoč, medlozelen ipd., gl. medel ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251