Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (9.999-10.023)


  1.      kihálen  -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča kihanje: vzel je kihalni prašek ♪
  2.      kihálo  -a s (á) knjiž. sredstvo za kihanje ♪
  3.      kíhanje  -a s (í) glagolnik od kihati: kašljanje in kihanje ♪
  4.      kíhati  -am nedov. (í ȋ) sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v nosu: ima nahod, zato kiha kíhati se nar. hihitati se, smejati se: za plotom so se kihala dekleta ♪
  5.      kíhavec  -vca m (í) 1. bojni plin, ki povzroča kihanje: s kihavcem so preprečili nastop govornikov 2. ekspr. kdor (pogosto) kiha: srečal je sosedovega kihavca ♪
  6.      kíhavica  -e ž (í) knjiž. vnetje sluznice v nosu, ki povzroča kihanje: imela je stalno kihavico ♪
  7.      kíhavka  -e ž (í) ekspr. ženska, ki (pogosto) kiha ♪
  8.      kihljáj  -a m (ȃ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: kihljaj napoveduje nahod ♪
  9.      kíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: kihnil je, morda je prehlajen; brezoseb. kihnilo se mi je 2. pog., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: tam še kihniti ne smeš; niti kihnil ni, pa so ga vrgli ven ♪
  10.      kíj  -a m (ȋ) 1. kratka palica z odebeljenim koncem: težek kij; sekira in kij ♦ šport. telovadno orodje za vaje z rokami 2. redko leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju; bat: slišali so se udarci sekire in kija ♪
  11.      kijáča  -e ž (á) redko kij: udaril ga je s kijačo / zabiti kol s kijačo z batom ♪
  12.      kíjast  -a -o prid. (ȋ) podoben kiju: kijasta oblika ♦ bot. kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum ♪
  13.      kíjec  -jca m (ȋ) manjšalnica od kij: v roki je stiskal svoj kijec / udarjati s kijci po deski ♪
  14.      kikirík  -a m (ȋ) redko posamezen glas pri kikirikanju; kikiriki ♪
  15.      kikiríkanje  -a s (ȋ) glagolnik od kikirikati: kikirikanje petelinov ♪
  16.      kikiríkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom kikiriki: na dvorišču je glasno kikirikal petelin // ekspr. govoriti z glasom, podobnim kikirikanju: ves dan kikirika po hiši ♪
  17.      kikirikí  -ja m (ȋ) posamezen glas pri kikirikanju: na dvorišču se je oglasil čvrst kikiriki; kikiriki petelina ♪
  18.      kikirikí  tudi kikiríki -ja m (ȋ; ȋ) nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji: luščiti kikirikije ♪
  19.      kikirikí  medm. (ȋ) posnema glas petelina: na dvorišču zapoje petelin: kikiriki ♪
  20.      kikiríkniti  -em dov. (í ȋ) oglasiti se z glasom kikiriki: petelin je kikiriknil ♪
  21.      kíkla  -e ž (ȋ) pog. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo: kikla se ji opleta okrog nog; na sebi je imela dolgo, nabrano, ozko kiklo / spodnja kikla // ekspr. ženska, navadno v odnosu do moškega: nobene kikle ne pusti pri miru; že lazi, leta, nori za kiklami ♪
  22.      kíklica  -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od kikla: nosila je kratko, rdečo kiklico ♪
  23.      kiklóp  tudi ciklóp -a m (ọ̑) 1. v grški mitologiji velikan z očesom sredi čela: to je svet favnov in silenov, siren in kiklopov 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek: kdo se ne bi bal takega kiklopa ♪
  24.      kiklópski  tudi ciklópski -a -o prid. (ọ̑) knjiž., ekspr. nenavadno velik, velikanski: strmeli so nad temi kiklopskimi spomeniki; kiklopski gorski velikani ♦ arhit. kiklopski zid zid iz velikih, grobo obdelanih kamnov s prilegajočimi se ploskvami ♪
  25.      kíks  -a m (ȋ) žarg. spodrsljaj, napaka: oddaja je bila prezahtevna in kiksi so se vrstili drug za drugim; igralčev kiks ♪

   9.874 9.899 9.924 9.949 9.974 9.999 10.024 10.049 10.074 10.099  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA