Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (999-1.023)



  1.      bedastôča  tudi bedastóča -e ž (ó; ọ́) raba peša bedarija: pripovedovati bedastoče; ne briga se za take bedastoče
  2.      bedáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na bedake: bedaško govorjenje
  3.      bedáštvo  -a s () ekspr. lastnost bedastega človeka: njegovo bedaštvo je vedno bolj očitno
  4.      bedéčnost  -i [bǝd] ž (ẹ́) zastar. budno stanje; budnost
  5.      bédeker  -ja m (ẹ̑) turistični priročnik, vodič: znamenitosti Pariza si je ogledoval z bedekerjem v roki
  6.      béden  -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž
  7.      bedénec  in bedênec -nca m (ẹ́; é) redko izpuščaj, mozolj: bedenec na nosu
  8.      bedeníca  -e ž (í) nar. narcisa: gmajna, posuta z dehtečimi bedenicami
  9.      bedènj  -dnjà tudi bèdenj -dnja [bǝd] m (ǝ̏ ; ǝ̀) nar. kad, čeber: stresati grozdje v bedenj
  10.      bedênje  tudi bdênje -a [prva oblika bǝd] s (é) glagolnik od bedeti, ant. spanje: nočno bedenje; od bedenja rdeče oči
  11.      bedénji  -a -e [bǝd] prid. (ẹ́) star. nanašajoč se na dan pred praznikom: bedenji dan
  12.      bedénka  -e ž (ẹ́) nar. narcisa
  13.      bedéti  -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bǝd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev bedé tudi bdé: bede ležati bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi
  14.      bedljív  -a -o [bǝd] prid. ( í) redko ki ima rahlo spanje: bedljiv bolnik / bedljivo spanje
  15.      bédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež: onemogle bedneže je pobirala lakota
  16.      bédnica  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica
  17.      bédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik: bedniki v taborišču so bili popolnoma sestradani; otroci brezposelnih bednikov; na smrt obsojeni bednik
  18.      bednjár  -ja [bǝd] m (á) nar. izdelovalec kadi, čebrov
  19.      bédnost  -i ž (ẹ́) značilnost bednega: bednost zaslužka / bednost takih izgovorov / spregledal je njegovo moralno bednost // redko beda: pogreznil se je v brezmejno bednost
  20.      bédnosten  -tna -o prid. (ẹ́) v zvezi s sklad, fond, v stari Jugoslaviji namenjen omiljenju socialne stiske: bednostni sklad
  21.      bedràt  -áta -o prid. ( ā) ki ima debela stegna: Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata (Prežihov)
  22.      bêdrce  -a s (ē) manjšalnica od bedro: mastiti se s kurjim bedrcem / ekspr. poglej ta čedna bedrca
  23.      bedrénec  -nca m (ẹ̄) bot. janež
  24.      bedrésce  -a s (ẹ̑) šalj. bedrce: speči gosje bedresce
  25.      bêdrn  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na bedro: bedrno meso ♦ anat. bedrni živec; bedrna kost stegnenica

   874 899 924 949 974 999 1.024 1.049 1.074 1.099  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA