Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (9.149-9.173)



  1.      izžlébljati  -am nedov. (ẹ́) delati žleb, žlebove: izžlebljati površino predmeta
  2.      izžlébljenost  tudi izžlebljênost -i ž (ẹ̑; é) značilnost izžlebljenega: izžlebljenost cevi, rezila
  3.      izžlobudráti  -ám dov.) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ženska je vse izžlobudrala
  4.      izžmíkati  -am dov. () redko s stiskanjem spraviti iz vode, iz česa redkega: raca izžmika v kljunu hrano iz blata
  5.      izžrébanec  -nca m (ẹ̄) kdor je izžreban: seznam izžrebancev
  6.      izžrébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od izžrebati: izžrebanje skupin za olimpijski turnir / izžrebanje srečk
  7.      izžrébanka  -e ž (ẹ̄) ženska oblika od izžrebanec: izžrebanka prejme nagrado po pošti
  8.      izžrébati  -am dov. (ẹ̄) določiti z žrebom: v uredništvu so izžrebali dobitnike; izžrebati vrstni red tekmovalcev / izžrebati srečke izžréban -a -o: izžrebana srečka, številka
  9.      izžréti  -žrèm dov., izžŕl (ẹ́ ) 1. z žretjem poškodovati, uničiti: črvi so izžrli hrastovo mizo // poškodovati, uničiti sploh: rja izžre železo; pren., ekspr. skrbi so ga izžrle 2. z žretjem narediti: ličinka izžre odprtino in se izmota iz mešička izžŕt -a -o: od moljev izžrt plašč; roke je imela izžrte od luga / ekspr. zaradi bolezni ima izžrta lica udrta
  10.      izžužnjáti  -ám dov.) ekspr. 1. nerazločno reči, povedati: izžužnjal je nekaj nerazumljivega 2. nepremišljeno reči, povedati: gotovo je kaj izžužnjal
  11.      izžvepláti  -ám dov.) agr. razkužiti z žveplovim dimom: izžveplati sod
  12.      izžvížgati  -am dov. (í) ekspr. z žvižganjem izraziti nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: občinstvo je izžvižgalo prvo izvedbo igre; nekaj filmov so izžvižgali / izžvižgati igralca, pevca izžvížgan -a -o: izžvižgan igralec
  13.      izžvižgávati  -am nedov. () ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: občinstvo izžvižgava moderne opere / izžvižgavati igralce
  14.      izžvrgoléti  -ím dov. (ẹ́ í) prenehati žvrgoleti: škrjanček je izžvrgolel / izžvrgoleti pesem
  15.      ížen  ížna -o prid. () nar. vprežen: zlodeji, dovolj dolgo so nas mučili kot ižno živino (Prežihov)
  16.      ižésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. jarmski: ižesni lok
  17.      ížop  -a m () bot. primorska rastlina z modrimi, rožnatimi ali belimi cveti v klasu in močno dišečimi listi; ožepek
  18.      j  [jé in jǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, j jéja tudi j-ja (ẹ̄; ǝ̏) enajsta črka slovenske abecede: mali j; začni z velikim J // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje
  19.        1 prisl. (ā) pog. 1. izraža pritrjevanje, ant. ne: »je to vaš sin?« »Ja« / potrka, in iz sobe se oglasi: ja! naprej; poklical je hčer: »Marija!« »Ja!« se mu je oglasila tukaj sem 2. izraža podkrepitev trditve: ja, tako je bilo; da ni tam mosta? Je, ja; o ja, nekaj je pa le prinesel / ja, ja, samo potepal bi se / ja, ti pa znaš govoriti 3. izraža pričakovanje pritrditve: saj pojdeš z nami, ja? ● pog. reci ja pritrdi, privoli; pog. ne reče ne ja ne ne ne pove svoje odločitve; pog. če sem zadovoljen, bi radi vedeli: ja in ne delno sem, delno pa ne; sam.: njen ja je bilo komaj slišati; prim. da
  20.        2 prisl. () pog. 1. poudarja samoumevnost povedanega; vendar: jurček je pa ja ena najboljših gob; svoj klobuk bom pa ja poznal / včasih okrepljen: pa se menda ja ne prepirata; pa ja (da); o, pa ja 2. izraža domislek: a ja, še to moram povedati // izraža prehod k drugačni misli: ja, hotel sem reči, da bi bilo treba več športa 3. izraža obotavljanje, pomislek: ja, čakaj malo, da premislim // izraža privolitev z nejevoljo: no ja, bomo pa šli domov 4. izraža nasprotje prejšnji misli: ima knjigo — ja, pa je ni bral; ostal je brez službe — ja, in zdaj? poje, to ja, pa ne v operi; prim. da
  21.        prisl. () pog. 1. izraža nejevoljo, nestrpnost; vendar: ja nehaj se že hvaliti; ja zakaj še nisi napravljena? ja daj si no dopovedati 2. izraža začudenje, presenečenje: ja fantek, ti se pa jokaš!
  22.      jáblan  -i ž (ā) star. jablana: cvetoče jablani
  23.      jáblana  -e ž (ā) sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadovi: obrezovati, saditi jablane; košata jablana / divja jablana lesnikavrtn. okrasna jablana okrasno drevo z barvitimi cveti in plodovi
  24.      jáblanica  -e ž (ā) manjšalnica od jablana: nizke jablanice
  25.      jáblanov  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jablano: jablanov cvet, les; jablanove veje / jablanov nasad ♦ agr. jablanov škrlup; jablanova plesen; zool. jablanov cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum

   9.024 9.049 9.074 9.099 9.124 9.149 9.174 9.199 9.224 9.249  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA