Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (849-873)



  1.      bárvar  -ja m () 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar 2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi
  2.      bárvica  -e ž () nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic; tempera barvice; čopič za barvice ♦ etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja
  3.      barvílo  -a s (í) 1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila; krvno, lasno barvilo 2. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo; naravna barvila / anilinsko barvilo 3. redko ličilo: barvilo za ustnice
  4.      bárvnik  -a m () šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki ◊ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju
  5.      bás  -a m () 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi ◊ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi
  6.      básati  bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ) 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo básati se pog. 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico ● redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala
  7.      báselski  -a -o [bazl-] prid. (á) nanašajoč se na Basel: baselske znamenitosti ♦ rel. baselski koncil koncil v Baslu od 1431 do 1448
  8.      básen  -sna -o () s števnikom pridevnik od bas 3: 80-basna harmonika
  9.      básenca  -e [sǝn] ž () ekspr. manjšalnica od basen: poslušaj mojo basenco
  10.      básniti  -im nedov. () knjiž., redko pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati: kdo nam bo odslej basnil, kot si znal le ti?
  11.      básso búffo  bássa búffa [baso bufo] m (-) muz. basovski glas za komične vloge: partitura za basso buffo / pooseb. nastopa znameniti basso buffo
  12.      básso contínuo  bássa contínua [basokon-] m (-) muz. basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami: orgle so izvajale basso continuo
  13.      básta  medm. () pog. konec, zadosti, dovolj: nehaj že, basta; ta bo moj — pa basta!
  14.      bastárd  -a m () 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda // izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard
  15.      bastárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na bastarde: bastardna žival; pren. ta beseda je bastardna tvorba
  16.      bastardírati  -am dov. in nedov. () biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti; križati: bastardirati rž in pšenico; bastardirati žrebca z oslico bastardíran -a -o: bastardirane čebele
  17.      bastárdka  -e ž () ženska oblika od bastard
  18.      bastárdski  -a -o prid. () nanašajoč se na bastarde: grof in njegov bastardski sin; pren. bastardska mešanica stilov
  19.      bastíja  -e ž () srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi: stražiti na bastiji / Bastija ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789 // utrdba sploh
  20.      bastíjski  -a -o () pridevnik od bastija: bastijsko zidovje
  21.      bastión  -a m (ọ̑) voj. izpostavljeni del trdnjavskega obzidja: zunanji bastion trdnjave
  22.      bastonáda  -e ž () nekdaj kaznovanje s šibanjem po podplatih ali hrbtu: strahovati z bastonado
  23.      basúlja  -e ž (ú) star. svinja za pitanje: tolsta basulja
  24.      bàš  prisl. () star. poudarja trditev; prav, ravno: baš to mi ugaja; baš za naše kraje so se bili vroči boji; baš narobe je res; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar
  25.      bašibozúk  -a m () v fevdalni Turčiji vojak neregularne vojske: krdelo divjih bašibozukov

   724 749 774 799 824 849 874 899 924 949  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA