Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (8.424-8.448) 
- izprégati -am tudi sprégati -am nedov. (ẹ̄) odpenjati vprežno žival in ji snemati vprežno opremo: izpregati konje; prim. spregati ♪
- izpregledati ipd. gl. spregledati ipd. ♪
- izpregovoriti gl. spregovoriti ♪
- izprehoditi se ipd. gl. sprehoditi se ipd. ♪
- izprekrižan gl. sprekrižan ♪
- izpreleteti ipd. gl. spreleteti ipd. ♪
- izpremeniti ipd. gl. spremeniti ipd. ♪
- izpremešati ipd. gl. spremešati ipd. ♪
- izpreobrniti ipd. gl. spreobrniti ipd. ♪
- izpreparírati -am dov. (ȋ) biol. s prepariranjem dobiti iz česa: izpreparirati žilo iz živali ♪
- izpreplesti ipd. gl. spreplesti ipd. ♪
- izprêsti -prêdem in izprésti -prédem dov., stil. izprèl izprêla in izpréla (é; ẹ́) knjiž., redko izpeljati, izvesti: stvar je dobro zasnoval in tudi izpredel; prim. spresti ♪
- izpréšati -am dov. (ẹ́) nižje pog. iztisniti: izprešati sok iz grozdja / ekspr. zapornike so mučili, da bi izprešali iz njih priznanje; prim. sprešati ♪
- izpréti -prèm dov., izpŕl (ẹ́ ȅ) v kapitalizmu začasno odpustiti z dela stavkajoče delavce: izpreti delavce iz tovarne ♪
- izprevésti -vézem in izprevêsti -vêzem dov. (ẹ́; é) knjiž. izvesti, prevesti: izprevesti z zlatom izprevézen -a -o in izprevezèn -êna -o: z biseri izprevezena torbica ♪
- izprevideti ipd. gl. sprevideti ipd. ♪
- izprevreči ipd. gl. sprevreči ipd. ♪
- izprézati -am nedov. (ẹ̄) izpregati: izprezati konje ♪
- izprežáti -ím dov., izprêži in izpréži; izprêžal in izpréžal (á í) s prežanjem zagledati, odkriti: izprežal je skrito znamenje, kje naj se umakne / izprežal je priliko, da je pobegnil / ekspr. pri ključavnici je vse izprežala ♪
- izpréžen -žna -o prid. (ẹ̑) namenjen za izpreganje: izprežno dvorišče ♪
- izpŕhati -am tudi spŕhati -am dov. (r̄) 1. umiti s prho: izprhati otroka; izprhati si obraz 2. s prhanjem spraviti (kaj tekočega) iz ust, nosa: otrok je izprhal jed; izprhati vodo 3. redko izprašiti, iztepsti: izprhati jopič; prim. sprhati ♪
- izprhávati -am nedov. (ȃ) s prhanjem spravljati (kaj tekočega) iz ust, nosa: izprhavati vodo; pren. vlak izprhava oblake sopare ♪
- izpríčati -am dov. (ȋ ȋ) 1. knjiž. javno pokazati, izraziti: ljudstvo je v boju izpričalo svojo nacionalno zavest; izpričati pripravljenost za sodelovanje; ob katastrofi se je izpričala mednarodna solidarnost / redko dveletni premor se je pri pesniku izpričal kot zorenje pokazal 2. star. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi; dokazati: na sodišču je izpričal svojo nedolžnost; zastar. niso mu mogli izpričati, da je zažgal hišo / pred gospodarjem sta morala izpričati resničnost dogodka potrditi izpríčan -a -o 1. deležnik od izpričati: enotnost gledišč je izpričana 2. knjiž. za katerega je znan, potrjen obstoj: ta kraj je izpričan že v srednjem veku; zgodovinsko izpričano ime ♪
- izpríčba -e ž (ȋ) zastar. 1. dokaz, potrdilo: imeti izpričbe; neovrgljiva izpričba / pismena izpričba 2. spričevalo: dobiti izpričbo zrelosti 3. izjava: verjeli so mojim izpričbam ♪
- izpričeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj izpričuje: izpričevalec ljudske volje / kinematografi so najvidnejši izpričevalci kulture kakega mesta ♪
8.299 8.324 8.349 8.374 8.399 8.424 8.449 8.474 8.499 8.524