Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (7.699-7.723)


  1.      indosamènt  -ênta m (ȅ é) fin. izjava o prenosu pravic, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, napisana na njegovi hrbtni strani: prenesti pravice z indosamentom / bianko indosament izražen samo s podpisom indosanta ♪
  2.      indúktor  -ja m (ú) elektr. naprava ali del stroja, ki vzbuja magnetno polje za induciranje električne napetosti ♪
  3.      industríjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na industrijo: a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža b) industrijski delavci; industrijski proletariat / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov / industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme // namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba 2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino / industrijsko izdelovanje, predelovanje ◊ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; jur. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji industríjsko prisl.: industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno ♪
  4.      infanteríja  -e ž (ȋ) zastar. pehota: napadla je infanterija; motorizirana infanterija / vojake je služil pri infanteriji ♪
  5.      infárkt  -a m (ȃ) med. naglo odmrtje tkiva zaradi zamašitve arterije: dobiti, zdraviti infarkt / pljučni, srčni infarkt ♪
  6.      infékcija  -e ž (ẹ́) vdor bolezenskih mikrobov v organizem; okužba, okužitev: po operaciji je prišlo do infekcije; nevarnost infekcije; biti odporen proti infekciji; pren., ekspr. psihična infekcija // bolezensko stanje po tem vdoru: infekcijo je prebolel nevede ◊ med. kapljična infekcija ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju; kontaktna infekcija z dotikom; latentna infekcija ♪
  7.      infekcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na infekcijo, nalezljiv: infekcijske bolezni / infekcijski oddelek; infekcijska klinika; sam.: pog. zdaj se zdravi na infekcijski na infekcijski kliniki ♪
  8.      infekciózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. ki lahko okuži, kužljiv: infekciozen bolnik / infekciozna bolezen, snov ♪
  9.      infekcióznost  -i ž (ọ̑) med. lastnost infekcioznega človeka: bolnika so izolirali zaradi njegove infekcioznosti / infekcioznost snovi ♪
  10.      infektíven  -vna -o prid. (ȋ) med. ki lahko okuži, kužljiv: infektivna ličinka / infektivna bolezen ♪
  11.      infektológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za infekcijske bolezni: bolnika je pregledal tudi infektolog ♪
  12.      inferióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti; manjvreden: med njimi se je čutil inferiornega; imeli so jih za inferiorno generacijo / inferiorni občutek manjvrednostni občutek, občutek manjvrednosti 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: umetniško inferiorna literatura ♪
  13.      inferiórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. manjvrednost: ob njem se je zavedal svoje intelektualne inferiornosti / občutek inferiornosti / šef mu nikoli ni dal čutiti njegove inferiornosti podrejenosti ♪
  14.      infernálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. peklenski, satanski: popadel ga je infernalen maščevalni bes; to je naravnost infernalna zloba / infernalno razdejanje / infernalna ženska ♪
  15.      infiltrácija  -e ž (á) 1. knjiž. (prikrito) širjenje česa kam, kjer normalno ne obstaja; vtihotapljanje, vdiranje: infiltracija tujih idej in vplivov / infiltracija tujega kapitala ♦ voj. pošiljanje enot v sovražnikovo zaledje zaradi obveščanja in diverzantskih akcij 2. med. prepajanje s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltracija tkiva ♪
  16.      in flagránti  prisl. (ȃ) jur. pri opravljanju kaznivega dejanja: zasačiti hudodelca in flagranti; pren., ekspr. ženo in ljubimca je našel in flagranti ♪
  17.      informácija  -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij ◊ biol. dednostna informacija ♪
  18.      informatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje ♦ lingv. informativno-normativni slovar 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek ♪
  19.      informírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati informacijo; obvestiti, pojasniti: svojce so informirali o bolnikovem stanju; dobro, napačno, slabo informirati / članek je izčrpno informiral srednješolce o pogojih za vpis na posamezne fakultete informírati se dobiti informacijo: večkrat se je informiral, kako je s sinom v šoli; o zadevi se je informiral pri advokatu se je dal poučiti informíran -a -o: o problemu je bil dobro informiran ♪
  20.      infuzórij  -a m (ọ́) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar: življenje infuzorijev v kaplji vode ♪
  21.      inhalíranje  -a s (ȋ) glagolnik od inhalirati: kajenje z inhaliranjem / smrekovo olje za inhaliranje ♪
  22.      iniciácija  -e ž (á) pri nekaterih primitivnih ljudstvih obredno sprejemanje mladine med odrasle, uvajanje: v tistih deželah je v navadi še iniciacija ♪
  23.      iniciála  -e ž (ȃ) inicialka: umetniške iniciale v rokopisih / prstan z inicialami z začetnimi črkami ♪
  24.      iniciálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž., redko začeten, prvi: inicialni simptomi bolezni / inicialne vrste poglavja 2. kem., v zvezi inicialno razstrelivo razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: z inicialnim razstrelivom napolnjene vžigalne kapice ♪
  25.      iniciálka  -e ž (ȃ) grafično poudarjena ali slikarsko okrašena (velika) začetna črka v tekstu: slikati inicialke; bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov // nav. mn. (velika) začetna črka imena, priimka, začetnica: podpisati se z inicialkami; etui z inicialkami ♪

   7.574 7.599 7.624 7.649 7.674 7.699 7.724 7.749 7.774 7.799  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA