Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (724-748)


  1.      aztéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Azteke: azteška država / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov ♪
  2.      azúr  -a m (ȗ) knjiž. nebesna, svetlo modra barva: azur je prehajal v akvamarin // nebo take barve: samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru ♪
  3.      azúren  -rna -o prid. (ȗ) knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo; azurno nebo azúrno prisl.: azurno modro jezero ♪
  4.      azurít  -a m (ȋ) min. rudnina modri bakrov karbonat s hidroksilno skupino ♪
  5.      ážija  -e ž (ā) zastar. ažio ♪
  6.      ážio  -a m (ā) fin. razlika med nominalno in večjo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev ♪
  7.      ažiotáža  -e ž (ȃ) v kapitalistični ekonomiki špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen na borzi ♪
  8.      ažúren 2 -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na ažur: ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom ♪
  9.      b  [bé in bǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ǝ̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije ◊ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani ♪
  10.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica ◊ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪
  11.      bábež  -a m (ȃ) redko babjak: ta možak je velik babež ♪
  12.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
  13.      bábine  -bin ž mn. (ȃ) star. (po)porodna doba: ženska je v babinah ♪
  14.      babjevéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. praznoveren, vraževeren: nisem babjeveren, pa se vendar bojim / polotil se ga je babjeveren strah neutemeljen ♪
  15.      babjevérnež  -a m (ẹ̑) ekspr. praznovernež, vraževernež: ciganka prerokuje babjevernežem ♪
  16.      babjevérnost  -i ž (ẹ́) ekspr. praznovernost, vraževernost: znan je po svoji babjevernosti ♪
  17.      babjevérski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. praznoveren, vraževeren: babjeverske misli ♪
  18.      babjevérstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. praznoverstvo, vraževerstvo: preganjati babjeverstvo ♪
  19.      bábji  -a -e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal ♪
  20.      bábka  -e ž (ā) redko zgornji del klepalnika; babica ♪
  21.      babkovína  in bábkovina -e ž (í; á) nar. češmin ♪
  22.      bablè  -éta s (ȅ ẹ́) slabš. ženska, navadno starejša: bable je bilo čisto iz sebe ♪
  23.      babljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko bebljati: otrok bablja ♪
  24.      babúra  -e ž (ȗ) slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura // ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo ♪
  25.      bacíl  -a m (ȋ) biol. paličasta bakterija: bacili napadajo organizem; odkriti nov bacil; tifusni bacil; bacil jetike / poljud. zrak je poln bacilov mikrobov sploh; pren. bacili vojne ♪

   599 624 649 674 699 724 749 774 799 824  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA