Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (7.224-7.248) 
- heterogénski -a -o prid. (ẹ̑) redko heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi ♪
- heterogoníja -e ž (ȋ) zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh ♪
- heteromórfen -fna -o prid. (ọ̑) biol., min. ki nastopa v dveh ali več oblikah: heteromorfni kromosomi; heteromorfna rudnina ♪
- heteromórfnost -i ž (ọ̑) biol., min. lastnost, značilnost heteromorfnega: heteromorfnost ogljika ♪
- heteronómen -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika ♪
- heteronomíja -e ž (ȋ) knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud ♪
- heteropoláren -rna -o prid. (ȃ) 1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator 2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez ♪
- heteroseksuálen -lna -o prid. (ȃ) med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos ♪
- heterosilábičen -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas ♪
- heterozigóten -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica ♪
- hí medm. (ȋ) klic konju naprej!: hi, konjiček! / hi hot! ♪
- híbnost -i ž (ȋ) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibnost popravila ♪
- hidrát -a m (ȃ) kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata 2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata ♪
- hidrávličen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave 2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje 3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo ◊ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom hidrávlično prisl.: zavorni pritiski se prenašajo hidravlično ♪
- hidríranje -a s (ȋ) glagolnik od hidrirati: hidriranje apna / hidriranje premoga ♪
- hídrocentrála -e ž (ȋ-ȃ) elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: jez hidrocentral; sistem hidrocentral z akumulacijskimi jezeri ♪
- hidrofóben -bna -o prid. (ọ̑) kem. ki se ne veže z vodo, neomočljiv: olja so hidrofobna ♪
- hidrogénsulfít -a m (ẹ̑-ȋ) kem. kisla sol žveplaste kisline ♪
- hidroksíl -a m (ȋ) kem. enovalentna atomska skupina iz enega atoma vodika in enega atoma kisika ♪
- hidrolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hidrologijo: hidrološki inštitut; hidrološka preiskava zemljišča / hidrološke razmere ♪
- hídromeháničen -čna -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanična teorija trenja / izvoz hidromehanične opreme ♪
- hídromehánika -e ž (ȋ-á) fiz. nauk o silah in gibanju tekočin ♪
- hídromehánski -a -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanski zakoni / hidromehanske naprave naprave za opremo elektrarn ♪
- hídromeliorácija -e ž (ȋ-á) izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem: izdelati načrt za hidromelioracijo ♪
- hídromelioracíjski -a -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na hidromelioracijo: hidromelioracijska dela / hidromelioracijski sistem ♪
7.099 7.124 7.149 7.174 7.199 7.224 7.249 7.274 7.299 7.324