Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (7.099-7.123) 
- havánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Havano: havansko pristanišče / havanska cigara havana ♪
- hávba -e ž (ȃ) 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega ♪
- hazárden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev ♪
- hčerínji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na hčere: hčerinja ljubezen / zastar. hčerinji otrok hčerin ♦ biol. hčerinja celica hčerinska celica ♪
- hé in hè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte! 2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje 3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he ♪
- hebraístika -e ž (í) veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko ♪
- hebraízem -zma m (ȋ) lingv. element hebrejščine v kakem drugem jeziku ♪
- hebréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Hebrejce: hebrejski jezik / hebrejska pisava ♪
- hebréjščina -e ž (ẹ̑) hebrejski jezik: proučevati hebrejščino ♪
- héc -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom ∙ pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin ♪
- hécati -am nedov. (ẹ̑) nižje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov hécati se delati, pripovedovati šale; šaliti se: to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se ♪
- hécen -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nižje pog. 1. šaljiv: hecen fant 2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje hécno prisl.: hecno govoriti ♪
- hedóničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. hedonski: hedonična čustva ♪
- hedónik -a m (ọ́) pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik ♪
- hedoníst -a m (ȋ) pristaš hedonizma: nazori hedonistov / vse življenje je bil hedonist ♪
- hédžra -e ž (ẹ̑) Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri ♪
- héglovski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na heglovce ali heglovstvo: izražati se v heglovskem jeziku / heglovski idealizem ♪
- héj in hèj medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam? 2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje 3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec ♪
- heksaéder -dra m (ẹ́) geom. kocka ♪
- héktičen -čna -o prid. (ẹ́) med. nanašajoč se na hiranje zaradi dolgotrajnega gnojnega vnetja, zlasti zaradi tuberkuloze, sušičen: hektičen bolnik / hektična rdečica na licih; pren., ekspr. hektična poezija ♪
- helánca tudi helánka -e [prva oblika -nka in -nca] ž (ȃ) tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: postopek kodranja helance // tkanina ali pletenina iz te preje: smučarske hlače iz helance ♪
- helenístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na helenizem: helenistična umetnost; helenistično gledališče / helenistično obdobje starogrške zgodovine / helenistični elementi v klasicizmu ♪
- helenístovski -a -o (ȋ) pridevnik od helenist: učene helenistovske debate ♪
- helenizácija -e ž (á) glagolnik od helenizirati: helenizacija Rima / helenizacija koloniziranih otokov ♪
- helenízem -zma m (ȋ) 1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma // miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso 2. lingv. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini ♪
6.974 6.999 7.024 7.049 7.074 7.099 7.124 7.149 7.174 7.199