Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (6.549-6.573)


  1.      gnécati  -am nedov. (ẹ̑) redko gnesti ♪
  2.      gnéča  -e ž (ẹ́) množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru: pred novo trgovino je bila velika gneča; prerinil se je skozi gnečo; hrupna, pisana gneča otrok; pred vhodom je čakala gneča radovednežev / stali smo v hudi gneči; pren., pesn. gneča pšeničnega klasja ♪
  3.      gnéd  -a m (ẹ̑) agr. trta z rdečkastimi grozdi, ki se goji na Primorskem in na Krasu: v plante so sadili slabe, toda rodovitne trte, posebno gned ♪
  4.      gnêsti  gnêtem nedov., stil. gnetó; gnêtel in gnétel gnêtla, stil. gnèl gnêla (é) povzročati, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo: gnesti testo; gnesti vosek, glino; gnesti z rokami, s strojem / nervozno je gnetla robec v rokah mečkala; pren. gnesti in oblikovati neosveščeno množico // ekspr., redko vznemirjati, mučiti: gnete ga zavist; nekaj ga je gnetlo v notranjosti gnêsti se stati ali s težavo se premikati v množici ljudi: množica se je gnetla k izhodu; vsi so se gnetli v sobi; ljudje so se gnetli pred blagajno / otroci se gnetejo okrog peči; pren. misli in vtisi so se mu gnetli po glavi gnetóč -a -e: množica gnetočih se ljudi gnetèn -êna -o: gneteno testo ♪
  5.      gnêtec  in gnétec -tca m (ē; ẹ̑) redko kdor gnete: gnetec testa ♪
  6.      gnêten  in gnéten -tna -o prid. (é ē; ẹ̑) gnetljiv: gnetna masa ♪
  7.      gnetênje  -a s (é) glagolnik od gnesti: gnetenje testa / stroj za gnetenje ♦ med. ročna masaža, pri kateri se stiskajo mišice; metal. oblikovanje kovin s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem ♪
  8.      gnêtež  in gnétež -a m (ȇ; ẹ̑) ekspr., redko gneča: pred hišo je bil velik gnetež ♪
  9.      gnetílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) kdor gnete: gnetilec testa // teh. gnetilnik ♪
  10.      gnetílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gnetenje: gnetilna priprava / gnetilna masaža ♪
  11.      gnetílnik  -a m (ȋ) teh. stroj za gnetenje: gnetilnik za plastične snovi ♪
  12.      gnetívo  -a s (í) snov za gnetenje: za gnetivo so si izbrali ilovico ♪
  13.      gnetljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da gnesti: lahko gnetljive snovi; gnetljivo testo ♪
  14.      gnetljívost  -i ž (í) lastnost gnetljivega: gnetljivost ilovice ♪
  15.      gnév  in gnèv gnéva m (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. visoka stopnja jeze, navadno združene s prezirom, ogorčenjem: obšel ga je gnev; polotila sta se ga obup in gnev; tresel se je od gneva; to spoznanje jo je napolnjevalo z gnevom; občutil je bolesten gnev do njega ♪
  16.      gnévati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. jeziti se, razburjati se: zaradi tega se ne gnevaj ♪
  17.      gnéven  -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na gnev: bil je trpek in gneven / gnevne solze; besede so bile dovolj gnevne gnévno prisl.: gnevno mu je odgovoril ♪
  18.      gnezdáč  -a m (á) redko mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič ♪
  19.      gnézdast  -a -o prid. (ẹ́) podoben gnezdu: drevo z gnezdasto krošnjo ♪
  20.      gnézdece  -a [dǝc] s (ẹ̄) manjšalnica od gnezdo: ptica si je spletla gnezdece; lastovičje gnezdece je bilo že prazno / prijetno živita v svojem gnezdecu / podeželsko gnezdece ♪
  21.      gnézdenje  -a s (ẹ́) glagolnik od gnezditi: ptica si je poiskala primeren prostor za gnezdenje ♪
  22.      gnezdílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) ptica, ki gnezdi: jesenska selitev gnezdilcev ♪
  23.      gnezdílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gnezdenje: gnezdilni nagon; gnezdilno razpoloženje / gnezdilna hišica ♪
  24.      gnezdílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) gnezdilec: najbolj zgodnje gnezdilke ♪
  25.      gnezdíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer ptice gnezdijo: zapustiti stara gnezdišča; gnezdišče galebov / ptice se selijo na svoja gnezdišča 2. star. kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi; žarišče, središče: kužno gnezdišče / gnezdišče germanizacije ♪

   6.424 6.449 6.474 6.499 6.524 6.549 6.574 6.599 6.624 6.649  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA