Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (6.374-6.398)



  1.      generírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta ♦ elektr. računalnik generira podatke 2. lingv. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme
  2.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka
  3.      geniálec  -lca m () ekspr. genialen človek: odkritje mladega genialca / matematični genialec
  4.      geniálen  -lna -o prid. () ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati
  5.      geniálnež  -a m () ekspr. genialen človek: imeti koga za genialneža
  6.      geniálnost  -i ž () najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost: odrekati, priznavati komu genialnost; iznajditeljska, pesniška genialnost
  7.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe
  8.      genitálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na genitalije, spolen: genitalne žleze ♦ med. genitalna tuberkuloza
  9.      genitálije  -lij ž mn.) anat. spolni organi, spolovila: rak na genitalijah
  10.      geniti  ipd. gl. ganiti ipd.
  11.      génitiv  tudi génetiv -a m (ẹ̑) lingv. drugi sklon, rodilnik: objekt v genitivu / partitivni genitiv
  12.      genocíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na genocid: genocidni načrt; genocidna politika / genocidno početje nacistov
  13.      gêntlemanstvo  -a [džentlmen-] s () lastnosti ali ravnanje gentlemanov: ceniti gentlemanstvo
  14.      geodezíja  -e ž () veda o obliki zemlje in njenih razsežnostih: naloge geodezije; fakulteta za geodezijo / inženir geodezije / nižja geodezija ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart
  15.      geognóstičen  -čna -o prid. (ọ́) zastar. geološki: geognostična raziskava
  16.      geologíja  -e ž () veda o nastanku, razvoju in sestavi zemlje: osnovni pojmi geologije / v geologiji ima nezadostno ♦ geol. dinamična geologija veda o spremembah notranje zemeljske zgradbe in površine; historična geologija veda o zemeljski zgodovini; stratigrafija
  17.      geometríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na geometrijo: geometrijski liki; geometrijska tvorba; geometrijsko telo / geometrijska domača naloga ♦ mat. geometrijski dokaz; geometrijsko zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen // geometričen: tkanina z geometrijskimi vzorci geometríjsko prisl.: izmenične napetosti in upori se seštevajo geometrijsko ali vektorsko; ta slikar ljubi geometrijsko stroge površine
  18.      georgína  -e ž () grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti: astre in georgine že cvetejo; rdeča georgina; gomolji georgin
  19.      geránija  -e ž (á) lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih; pelargonija: okno z geranijami
  20.      germánijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na germanij: germanijev oksid ♦ elektr. germanijeva dioda
  21.      germanizatóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na germanizatorje ali germanizacijo, ponemčevalen: germanizatorični pritisk; germanizatorična politika
  22.      germanizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na germanizatorje ali germanizacijo, ponemčevalen: pritisk germanizatorskega sistema; germanizatorske tendence / germanizatorska organizacija
  23.      germanízem  -zma m () lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku: ogibati se germanizmov; germanizmi in romanizmi
  24.      germanizíranje  -a s () germanizacija: nasilno germaniziranje
  25.      germanizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj germansko, nemško, ponemčevati: germanizirati obmejne predele

   6.249 6.274 6.299 6.324 6.349 6.374 6.399 6.424 6.449 6.474  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA