Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (5.999-6.023)



  1.      févdnik  -a m (ẹ̑) zgod. kdor ima fevd v užitku: fevdniki in podložniki celjskih grofov; prisega fevdnikov
  2.        medm. () 1. izraža zoprnost: fi, kakšna kislica je to vino; fi(ii), to naj bo kruh 2. posnema glas pri žvižganju: burja je žvižgala fi(ii)
  3.      fiála  -e ž () arhit. okrasni stolpič gotskih stavb s piramidno streho in križno rožo na vrhu: arkadni loki in fiale
  4.      fianketíranje  -a [fja-] s () glagolnik od fianketirati: fianketiranje kraljevega lovca
  5.      fianketírati  -am [fja-] dov. in nedov. () šah. postaviti lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale: beli je fianketiral oba lovca
  6.      fiankéto  -a [fja-] m (ẹ̑) šah. postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale, krilni razvoj: igral je fianketo na daminem krilu
  7.      fiásko  -a m () knjiž. neuspeh, polom, zlasti v javnosti: po sklenitvi pakta je bil fiasko neizbežen; ekspr. na tekmovanju je doživel popoln fiasko
  8.      fíat  -a m () avtomobil italijanske tovarne Fiat: uvozili so več fiatov; med fiati prevladujejo fički
  9.      fíber  -bra m () papir. močno stisnjen, navadno s cinkovim kloridom prepojen papir: kovček, tesnilo iz fibra
  10.      fíberglas  -a [bǝr] m () kem. umetna snov iz steklenih vlaken in umetne smole: skakalna palica iz fiberglasa
  11.      fibríla  -e ž () anat. vlakence v mišični ali živčni celici
  12.      fibrín  -a m () biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena, vlaknina: mrežasto razpredene niti fibrina
  13.      fibrinogén  -a m (ẹ̑) biol., kem. beljakovina v krvni plazmi, iz katere nastaja fibrin: izločati fibrinogen
  14.      fibroín  -a m () biol., kem. beljakovina, ki sestavlja naravna svilena vlakna
  15.      fibróm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic vezivnega tkiva
  16.      fibrózen  -zna -o prid. (ọ̑) anat. ki ima dosti vlaken, vlaknat: fibrozno tkivo
  17.      fíbula  -e ž () 1. arheol. zaponka za spenjanje oblačila in za okras: bronasta fibula; razstava fibul 2. anat. kost na zunanji strani goleni; mečnica
  18.      fičafáj  -a m () pog., šalj. 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic; lok: napeti fičafaj; otroci so streljali s fičafaji; ekspr. orožja ni, kaj se bomo branili s fičafaji 2. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: zbiral je elastiko za fičafaje 3. slabš. puška: kako naj streljamo s temi fičafaji
  19.      fičfiríčevski  -a -o () pridevnik od fičfirič: fičfiričevski gizdalinček
  20.      fiduciár  -ja m (á) jur., nekdaj uživalec fidejkomisa
  21.      fíga  -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma
  22.      fígica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od figa: nekaj figic sem že pojedel / figico, ne bom te ubogal, ne
  23.      fígovec  -vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci
  24.      figúra  -e ž () 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure likigeom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugislabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
  25.      figurálik  -a m (á) um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja: razstava predstavlja slikarja kot portretista, krajinarja in figuralika

   5.874 5.899 5.924 5.949 5.974 5.999 6.024 6.049 6.074 6.099  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA