Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (599-623) 
- avdiénca -e ž (ẹ̑) zlasti v zahodnih deželah uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku: prositi za avdienco; biti v avdienci pri papežu; privatna, svečana avdienca / predsednik vlade ga je sprejel v avdienco, v avdienci ♪
- avdiénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od avdienca: avdienčna dvorana ♪
- avdio... ali ávdio... prvi del zloženk (ȃ) 1. teh. nanašajoč se na slušni del televizijskega, filmskega prikazovanja, zvočen: avdioprogram / avdioposnetek in avdio posnetek 2. nanašajoč se na sluh: avdiometer ♪
- avdiométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje slušnih zmogljivosti ušesa: ugotoviti stopnjo naglušnosti z avdiometrom ♪
- ávdion -a m (ȃ) elektr. radijski sprejemnik z eno elektronko ♪
- ávdiovizuálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na dojemanje z vidom in sluhom: avdiovizualni pripomočki v šoli / za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo ♪
- avditíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sluh, slušen: avditivna sposobnost / avditivni in vizualni učni pripomočki / avditivni tip človeka tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši ♪
- áve m neskl. (ā) knjiž. avemarija: na vasi je zazvonilo ave ♪
- avgmentatív -a m (ȋ) lingv. beseda, ki izraža povečanje ♪
- avguštínec -nca m (ȋ) menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu: postal je avguštinec ♦ rel. bosonogi avguštinci ♪
- avión -a m (ọ̑) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: avion kroži, pristane; sestrelili so več sovražnih avionov; odleteti z avionom; dvomotorni avion ♪
- avízo -a m (ȋ) knjiž. sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu: dostaviti avizo ◊ fin. menični avizo; rad. avizo uvodna glasba h kaki redno ponavljajoči se oddaji ♪
- avreóla in avréola -e ž (ọ̑; ẹ̑) svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: avreola mu obdaja glavo; bleščeča, zlata avreola; svetli lasje ji obkrožajo lice kot avreola; pren., knjiž. drži se ga avreola vojnega heroja; nadel si je mučeniško avreolo; nezaslužena avreola; romantična avreola pisateljevih junakov ♪
- avstrálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Avstralce ali Avstralijo: avstralsko ozemlje / avstralska pšenica; avstralska volna ♪
- avstrofíl -a m (ȋ) kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo ♪
- ávšast -a -o prid. (ȃ) ekspr. neumen, nespameten: ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo; kaj se pa meniš za to avšasto žensko / ne poslušaj tega avšastega govorjenja ávšasto prisl.: avšasto se obnašati ♪
- avténtičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ♪
- avténtičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost, verodostojnost: dokazal je avtentičnost pisma; avtentičnost besedila; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda ♪
- avtístičen -čna -o (í) pridevnik od avtizem: avtistično mišljenje ♪
- avtízem -zma m (ȋ) psiht. bolezenska zaprtost vase, navadno pri shizofreniji ♪
- ávto -a m (ȃ) avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto ♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam ♪
- avto... 1 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtostopar, avtostrada b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik ♪
- avto... 2 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika; avtomat, avtomatizacija ♪
- ávtobiográf -a m (ȃ-ȃ) kdor (na)piše avtobiografijo ♪
- ávtobiográfičen -čna -o prid. (ȃ-á) avtobiografski: avtobiografično delo ♪
474 499 524 549 574 599 624 649 674 699