Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (5.374-5.398) 
- ekskremènt -ênta m (ȅ é) nav. mn., biol. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, iztrebki: ekskrementi in urin ♪
- ekskrét -a m (ẹ̑) biol. organizmu nepotrebna ali škodljiva snov, ki jo celice izločajo iz telesa ♪
- ekskurénden -dna -o prid. (ẹ̑) šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole: hodil je učit na ekskurendno šolo ♪
- ekskúrz -a m (ȗ) knjiž. oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi: prepogosti ekskurzi so razbili enotnost predavanja; po tem ekskurzu preidimo spet k bistvu stvari / politični ekskurzi v romanu / to vprašanje je vredno daljšega ekskurza razprave, razlage ♪
- ekskúrzija -e ž (ú) 1. izlet, obisk s poučnim namenom: delati, prirejati ekskurzije v tovarne; iti na ekskurzijo; šolska ekskurzija / študijska ekskurzija // udeleženci takega izleta, obiska: sprejeti ekskurzijo 2. redko ekskurz: po ekskurziji o podnebju je prešel na svoj predmet ♪
- ekskurzíjski in ekskúrzijski -a -o (ȋ; ú) pridevnik od ekskurzija: ekskurzijski program ♪
- ekskurzíst -a m (ȋ) redko udeleženec ekskurzije: vlak z ekskurzisti ♪
- ekskvizíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. izvrsten, izbran: ekskvizitno blago; pren. ekskviziten človek ♪
- ekslíbris -a m (ȋ) umetniško zasnovana grafika kot oznaka za lastnika knjige: opremiti knjigo z ekslibrisom / razstava ekslibrisov ♪
- eksmatrikulácija -e ž (á) adm. izbris iz matične knjige ali z univerze: izvršiti eksmatrikulacijo ♪
- eksmatrikulírati -am dov. in nedov. (ȋ) adm. izbrisati iz matične knjige ali z univerze ♪
- ekso... ali ékso... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje vnanjosti, zunanjosti: eksogamija, eksogen, eksosfera ♪
- éksodus -a m (ẹ̑) knjiž. množična izselitev, odhod prebivalcev: prišlo je do eksodusa katolikov / pristaši opozicije so napravili eksodus (iz dvorane) so demonstrativno odšli ♦ rel. odhod Izraelcev iz egiptovske sužnosti ♪
- eksogamíja -e ž (ȋ) sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti: običaj eksogamije ♪
- eksogén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od zunaj; zunanji, vnanji: endogeni in eksogeni faktorji; eksogeni vplivi na človekovo naravo; eksogeni vzroki zločina ♦ geol. eksogene sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble ♪
- eksorcíst -a m (ȋ) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od akolita: lektorji in eksorcisti ♪
- eksorcízem -zma m (ȋ) rel. 1. izganjanje hudobnega duha, zarotovanje: priprave za eksorcizem 2. molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha: izgovarjati eksorcizme nad kom ♪
- eksosfêra -e ž (ȇ) meteor. najvišji del atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor ♪
- eksót -a m (ọ̑) knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel: razstava kanarčkov eksotov; parki iz palm, oleandrov in raznih eksotov ♪
- eksóta -e ž (ọ̑) knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel: park z mnogimi eksotami ♪
- eksotêričen -čna -o prid. (é) knjiž. ki je za širok krog ljudi: eksoterični spisi ♪
- eksotêrmen -mna -o prid. (ȇ) kem. pri katerem se sprošča toplota: eksotermne in endotermne reakcije ♪
- eksotêrmičen -čna -o prid. (é) kem. eksotermen: eksotermična kemijska reakcija ♪
- eksótičen -čna -o prid. (ọ́) ki je iz tujih, navadno južnih dežel: eksotičen les; eksotična rastlina; eksotična akvarijska riba / eksotični motivi v glasbi; eksotična kultura // ki se loči od navadnega, znanega, domačega; nenavaden, tuj: ženska z eksotično lepoto; eksotično ime; eksotično vedenje / potovanje po eksotičnih deželah eksótično prisl.: eksotično učinkovati; eksotično folklorni ples ♪
- eksótičnost -i ž (ọ́) značilnost eksotičnega: eksotičnost pokrajine; eksotičnost orientalskega sveta / eksotičnost njene lepote / pesnitev diha eksotičnost in orientalsko bizarnost ♪
5.249 5.274 5.299 5.324 5.349 5.374 5.399 5.424 5.449 5.474 
