Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (5.199-5.223) 
- egída -e ž (ȋ) v grški mitologiji ščit bogov, zlasti Zeusa in Atene: nositi, vihteti egido; pren. vera v napredek človeštva pod egido znanosti ♪
- egipčánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Egipčane: egipčanska arhitektura, pisava; egipčanska zgodovina ♦ geom. egipčanski trikotnik pravokotni trikotnik s stranicami v razmerju 3 : 4 : 5 ♪
- egiptológ -a m (ọ̑) strokovnjak za egiptologijo: datiranje papirusov egiptologom ni delalo težav ♪
- egiptologíja -e ž (ȋ) veda o stari egiptovski zgodovini, kulturi in jeziku: sekcija za egiptologijo ♪
- egíptovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Egipt: egiptovske izkopanine; egiptovske piramide ● ekspr. egiptovska tema popolna tema; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem ◊ med. egiptovska očesna bolezen virusno vnetje očesne veznice; trahom; zool. egiptovski jastreb po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar; egiptovski skakač stepski glodavec z dolgima zadnjima nogama, ki živi zlasti v severovzhodni Afriki, Jaculus jaculus ♪
- égo m neskl. (ẹ̑) knjiž. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja; jaz: osamljen je v množici, kajti zadovoljiti zna le svoj ego ♪
- egocéntričen tudi egocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben: opisuje egocentrične junake; ta človek je izredno egocentričen / egocentrični individualizem; egocentrična miselnost / egocentrični interesi egoistični ♪
- egocéntričnost tudi egocêntričnost -i ž (ẹ́; é) lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost: njegova skrajna egocentričnost je odbijajoča / egocentričnost zapira človeka v njegov ozki jaz ♪
- egocéntrik tudi egocêntrik -a m (ẹ́; é) egocentričen človek: biti skrajen egocentrik ♪
- egocentrízem -zma m (ȋ) težnja postavljati sebe za središče vsega dogajanja: varovati se vsakega egocentrizma; solipsizem in egocentrizem / egocentrizem otrok egocentričnost ♪
- egoíst -a m (ȋ) egoističen človek, sebičnež: to so hinavci in egoisti; ekspr. samo nase misliš, egoist ♪
- egoístičen -čna -o prid. (í) ki upošteva samo svoje koristi, sebičen: egoističen človek / izkoristil je položaj v egoistične namene; egoistično ravnanje staršev egoístično prisl.: egoistično vzgojeni otroci ♪
- egoístka -e ž (ȋ) egoistična ženska, sebičnica: mlada egoistka ♪
- egoízem -zma m (ȋ) miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost: ravnal je brez egoizma; v svojem egoizmu ni videl drugih ljudi; egoizem in individualizem ♦ soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih ♪
- egotízem -zma m (ȋ) knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti: egotizem romantikov / egotizem moderne poezije ♪
- egrenírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. odstranjevati bombažna vlakna s semena: egrenirati bombaž ♪
- èh medm. (ȅ) 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: eh, z njim je križ, je zagodrnjala; eh, bo že kako 2. izraža zavrnitev, nevoljo: eh, kaj bo ta! eh, rad bi že končno imel mir ♪
- éha medm. (ẹ̑) klic vprežni živini stoj: ustavil je: eha(aa)! ♪
- ehé in ehè medm. (ẹ̑; ȅ) izraža zadovoljnost, posmeh: ehe, pa sem jih le ugnal ♪
- ehéj in ehèj medm. (ẹ̑; ȅ) izraža zadovoljnost, navdušenje: ehej, kako se mu je pobesil nos ♪
- ehinokók -a m (ọ̑) med., vet. velika mehurjasta tvorba z ličinkami ovojnice v notranjih organih ♪
- eho... prvi del zloženk nanašajoč se na zvok, odmev: ehograf, eholot ♪
- eholót -a m (ọ̑) navt. elektronska priprava za merjenje globine vode z ultrazvokom, ultrazvočni globinomer ♪
- eidétičen tudi ejdétičen -čna -o [ej-] prid. (ẹ́) nanašajoč se na eidetiko: eidetična predstava, sposobnost / eidetični otroci ♪
- eidétik tudi ejdétik -a [ej-] m (ẹ́) psih. človek z eidetično sposobnostjo: ugotovili so, da je otrok eidetik ♪
5.074 5.099 5.124 5.149 5.174 5.199 5.224 5.249 5.274 5.299 
