Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (5.149-5.173)



  1.      edíno  prisl. () izraža omejenost na navedeno: vse je pogorelo, edino hlev je ostal; edino vi nas lahko rešite; edino tako bo prebrodil težave; edino tam se spočije / ekspr. v mislih ji je samo in edino on // z oslabljenim pomenom poudarja pomen pridevnika ali prislova: edino pravi, pravilen, veljaven, zveličaven; edino pametno je, da molčiš
  2.      edínokrat  prisl. () redko edinkrat, edinikrat: zdaj edinokrat te prosim
  3.      edínole  prisl. () knjiž. samo, edino: kaj takega se ti primeri edinole v sanjah
  4.      edinorojèn  -êna -o prid. ( é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin
  5.      edinorojênec  -nca m (é) knjiž. edinec: sin edinorojenec
  6.      edinorojênka  -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko
  7.      edínost  -i ž () knjiž. složnost, vzajemnost: med ljudmi ni edinosti; pri vzgoji je potrebna edinost vzgojiteljev / star. v pravopisu ni edinosti enotnosti
  8.      edínoveljávnost  -i ž (-á) knjiž. lastnost edino veljavnega: edinoveljavnost novega predpisa
  9.      edinovŕsten  -tna -o prid. () knjiž., redko edinstven, enkraten: edinovrstna pesniška zbirka
  10.      edínozveličávnost  -i ž (-á) ekspr. lastnost edino pravilnega: verjame v edinozveličavnost svojih idej ♦ rel. edinozveličavnost katoliške cerkve
  11.      edínstven  -a -o prid. () 1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit 2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja edínstveno prisl.: edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega
  12.      edínstvenost  -i ž () 1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega: verjel je v edinstvenost njegovega gledališkega genija; edinstvenost umetnine; prepričan o svoji edinstvenosti / edinstvenost njihovega uspeha je osupnila svet izrednost, nenavadnost 2. zastar. enotnost, povezanost: ideja slovanske vzajemnosti, gospodarske in politične edinstvenosti
  13.      edínstvo  -a s () enotnost, povezanost: ideja narodnega edinstva
  14.      edínščina  -e ž () star. 1. revščina, pomanjkanje: na eni strani preobilje, na drugi edinščina 2. samota, zapuščenost: edinščina mu ni dobro dela
  15.      éditor  in edítor -ja m (ẹ̑; ) knjiž. izdajatelj: editor Cankarjevih spisov
  16.      ednína  -e ž (í) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari: v slovenskem jeziku ločimo ednino, dvojino in množino / postavi samostalnik v ednino ∙ ekspr. nikar ne govori vedno v ednini ne hvali, povzdiguj samo sebe; »Krivi smo, ker smo to dovolili.« »No, govori v ednini« kriv si samo ti, ne mi vsi
  17.      ednínski  -a -o prid. () nanašajoč se na ednino: edninske končnice / edninski samostalnik samostalnik, ki ima samo ednino
  18.      edukácija  -e ž (á) knjiž. vzgoja, izobraževanje: edukacija mladega človeka
  19.      edukatíven  -vna -o prid. () knjiž. vzgojen, izobraževalen: edukativen film / edukativni problemi
  20.      eféb  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let: efebi in dečki 2. knjiž., ekspr. zelo lep mladenič
  21.      efedrín  -a m () farm. alkaloid, ki poživljajoče deluje na avtonomno živčevje in krvni obtok
  22.      efékt  -a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt / finančni efekt podjetja 2. sredstvo, ki naj naredi močen vtis, učinek: uporabil je cenene efekte; njegova gledališka dejavnost je bila usmerjena v zunanje efekte / v tej družbi prevladujeta efekt in poza // vtis, učinek: največji efekt je dosegel zaključek skladbe; močen barvni efekt; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila efekt govora ◊ film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; fiz. fotoelektrični efekt fotoefekt
  23.      efékten 1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu ◊ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno
  24.      efékten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na efekte: efektna borza / srečka efektne loterije
  25.      efékti  -ov m mn. (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki dolgoročni vrednostni papirji, ki so lahko predmet borznih kupčij

   5.024 5.049 5.074 5.099 5.124 5.149 5.174 5.199 5.224 5.249  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA