Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (5.049-5.073)



  1.      dvóvalénten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: dvovalentno železo
  2.      dvóvaléntnost  -i ž (ọ̑-ẹ̑) kem. lastnost, značilnost dvovalentnega: dvovalentnost elementa
  3.      dvóváljen  -jna -o prid. (ọ̑-) strojn. ki ima dva valja: dvovaljni motor; dvovaljni parni stroj
  4.      dvóvêseln  -a -o [sǝl] prid. (ọ̑-) ki ima dve vesli: dvoveselni čoln
  5.      dvóvídski  -a -o prid. (ọ̑-) lingv., navadno v zvezi z glagol ki ima dva vida: roditi, telefonirati in drugi dvovidski glagoli
  6.      dvóvišínski  -a -o prid. (ọ̑-) šport., navadno v zvezi dvovišinska bradlja bradlja, ki ima eno bradeljnico višje od druge: vaje na dvovišinski bradlji
  7.      dvóvládje  -a s (ọ̑-) sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju: dvovladje med tujimi osvajalci in osvobodilnim gibanjem; uvedba dvovladja je za nekaj časa rešila politično krizo
  8.      dvóvóden  -dna -o prid. (ọ̑-ọ̄) elektr. ki je iz dveh vodov: dvovodna napeljava
  9.      dvóvodníški  -a -o prid. (ọ̑-) elektr. ki je iz dveh vodnikov, žic: dvovodniški vod
  10.      dvóvpréga  -e ž (ọ̑-ẹ̑) vprega z dvema živalma: peljati se z dvovprego; volovska dvovprega / voditi dvovprego dve v voz vpreženi živali
  11.      dvóvpréžen  -žna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) v katerega se vpregata dve živali: dvovprežen koleselj, voz / dvovprežna konja ◊ žel. dvovprežna vožnja vožnja z dvema lokomotivama na čelu vlaka
  12.      dvóvpréžnik  -a m (ọ̑-ẹ̑) voz, v katerega se vpregata dve živali: peljali smo se z dvovprežnikom
  13.      dvóvráten  -tna -o prid. (ọ̑-á) ki ima dvoje vrat: dvovraten avtomobil / dvovratna omara
  14.      dvóvŕh  -a -o prid. (ọ̑- ọ̑-) ki ima dva vrha: dvovrho drevo
  15.      dvóvŕsten  -tna -o prid. (ọ̑-) 1. postavljen v dveh vrstah: dvovrstna razporeditev čete / dvovrstni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstahagr. dvovrstni ječmen dvovrstnik 2. ki je dveh ali več različnih vrst: dvovrstna prehrana
  16.      dvóvrstíčen  -čna -o prid. (ọ̑-) ki ima dve vrstici: dvovrstični napis ♦ lit. dvovrstična kitica
  17.      dvóvrstíčnica  -e ž (ọ̑-) lit. dvovrstična kitica: pesem je zložena v dvovrstičnicah
  18.      dvóvŕstnik  -a m (ọ̑-) agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah
  19.      dvózakónstvo  -a s (ọ̑-ọ̑) jur. dvojni zakon
  20.      dvózbórničen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen: dvozbornični parlament
  21.      dvózlóžen  -žna -o prid. (ọ̑-ọ̄) lingv. ki ima dva zloga: dvozložna beseda ♦ lit. dvozložna rima ženska rima
  22.      dvózlóžnica  -e ž (ọ̑-ọ̑) lingv. dvozložna beseda: naglas pri dvozložnicah
  23.      dvóznáčen  -čna -o prid. (ọ̑-) zastar. 1. dvopomenski: dvoznačne besede 2. dvoumen, dvosmiseln: njegovo dvoznačno govorjenje je vzbujalo sum
  24.      dvóznáčnost  -i ž (ọ̑-) zastar. 1. dvopomenskost: dvoznačnost besed 2. dvoumnost, dvosmiselnost: nesporazum je zakrivila dvoznačnost povedanega
  25.      dvózóbka  -e ž (ọ̑-ọ̑) zool. večja rdeča riba tropskih morij z bodicami; ježevka

   4.924 4.949 4.974 4.999 5.024 5.049 5.074 5.099 5.124 5.149  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA