Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (41.824-41.848) 
- žurnalístičen -čna -o prid. (í) knjiž. časnikarski: imeti dolgoletno žurnalistično prakso / žurnalistični jezik, stil publicistični jezik, stil ♪
- žurnalístika -e ž (í) knjiž. časnikarstvo: posvetiti se žurnalistiki ♪
- žurnalístka -e ž (ȋ) knjiž. časnikarka: zaposlena je kot žurnalistka pri modni reviji ♪
- žurnalístovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. časnikarski: žurnalistovski poklic ♪
- žurnalízem -zma m (ȋ) knjiž. časnikarstvo: ukvarjati se z žurnalizmom ♪
- žúžek -žka m (ū) 1. star. hrošč: ptice lovijo muhe in žužke 2. nav. mn., nestrok. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, strok. rilčkar: žužki v fižolu, moki 3. zool., navadno v zvezi črni žužek majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih, Calandra granaria ♪
- žužélčen -čna -o prid. (ẹ̑) redko žuželčji: žuželčna jajčeca ♪
- žužélčji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žuželke: žuželčji pik; žuželčja jajčeca; žuželčja krila / žuželčji strup / žuželčji rovi ♦ zool. žuželčja država združba žuželk z oblikovno različnimi osebki, od katerih vsak opravlja določeno delo ♪
- žužélka -e ž (ẹ̑) majhna žival s členjenim telesom, tremi pari členastih nog in navadno krili, tipalkami: žuželke brenčijo, letajo; škodljive žuželke; ličinke žuželk; piki žuželk; čebele, hrošči in druge žuželke / krilate, nekrilate žuželke; vodne žuželke ♦ zool. žuželke živali s členjenim obročkastim telesom, pokritim s hitinom, Insecta; kljunate žuželke s sesalom, ki je proti koncu zoženo, Hemiptera ♪
- žužélkar -ja m (ẹ̑) knjiž. entomolog: žuželkar ureja svojo zbirko ♪
- žužélkin -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žuželko: polomljena žuželkina krila / žuželkin strup žuželčji ♪
- žužkocvétka -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastline, ki jih oprašujejo žuželke: vetrocvetke in žužkocvetke ♪
- žužkojéd -a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. žužkojeda žival: med ptiči so žužkojedi zelo koristni 2. nav. mn., zool. manjši sesalci z ostrimi zobmi, ki se hranijo predvsem z žuželkami, Insectivora: ježi, krti, rovke in drugi žužkojedi ♪
- žužkojéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z žuželkami: zrnojede in žužkojede ptice ♦ bot. žužkojeda rastlina mesojeda rastlina ♪
- žužkoslóvec -vca m (ọ̑) knjiž. entomolog: članki žužkoslovcev ♪
- žužkoslóvje -a s (ọ̑) knjiž. entomologija: zanimalo ga je žužkoslovje ♪
- žúžlja -e ž (ȗ) 1. ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: veljal je za žužljo 2. nar. gorenjsko točilnica žganja: pije po vseh žužljah ♪
- žužljánje -a s (ȃ) glagolnik od žužljati: žužljanje živalic v travi / za vrati se sliši žužljanje otrok ♪
- žužljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v hlevu žužljajo brenclji // dajati tem glasovom podoben glas: vretena so žužljala / potok enolično žužlja 2. nerazločno govoriti: žužljal je nekaj nerazumljivega // vsebinsko prazno govoriti: na kratko povej, kar misliš, in ne žužljaj toliko ♪
- žúžnja -e ž (ū) ekspr. kdor nerazločno govori: to žužnjo je težko razumeti // kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko je poslušati to žužnjo ♪
- žužnjáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko posluša tega žužnjača ♪
- žužnjálast -a -o prid. (á) ekspr. ki nerazločno govori: žužnjalast starec / žužnjalasto govorjenje ♪
- žužnjálo -a s (á) ekspr. kdor nerazločno govori: on je pravo žužnjalo ♪
- žužnjánje -a s (ȃ) glagolnik od žužnjati: slišalo se je žužnjanje čebel / žužnjanje otrok ♪
- žužnjáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: na travniku žužnjajo žuželke // dajati tem glasovom podoben glas: kolovrat žužnja / voda v potoku žužnja 2. nerazločno govoriti: v sobi so žužnjali otroci // vsebinsko prazno govoriti: kar naprej je nekaj žužnjal / kaj žužnjaš, tiho bodi ♪
41.674 41.699 41.724 41.749 41.774 41.799 41.824 41.849 41.874 41.899 
