Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (41.599-41.623)


  1.      žebljánje  -a s (ȃ) glagolnik od žebljati: kladivo za žebljanje ♪
  2.      žebljár  -ja m (á) izdelovalec žebljev: opisovati življenje žebljarjev; kroparski žebljarji ♪
  3.      žebljáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z izdelovanjem žebljev: v tem kraju so žebljarili in kovali kose ♪
  4.      žebljárna  -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje žebljev: ogled moderne žičarne in žebljarne ♪
  5.      žebljárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na žebljarje ali žebljarstvo: žebljarska kovačnica / žebljarske klešče; žebljarsko orodje ♪
  6.      žebljárstvo  -a s (ȃ) žebljarska obrt: kraj je znan po žebljarstvu / razvoj žebljarstva in usnjarstva ♪
  7.      žêbljast  -a -o prid. (é) 1. podoben žeblju: žebljasta oblika 2. ki ima žebljem podobne konice: žebljasto orodje za trganje lanenih glavic / žebljasti čevlji tekačev ♪
  8.      žebljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. opremljati z žeblji, ki varujejo ali so za okras: žebljati cokle, čevlje; žebljati pas s srebrnimi žebljički 2. les. povezovati lesene dele česa z žeblji: žebljati lesno konstrukcijo; žebljati zaboje ◊ med. žebljati kost utrjevati zlomljeno kost z žebljem podobnimi kovinskimi predmeti žeblján -a -o: žebljani čevlji ♦ avt. žebljana guma zimska guma z žebljički ♪
  9.      žebljíca  -e ž (í) redko žebljiček: žebljica je padla na tla; konica žebljice ∙ ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari ♪
  10.      žebljíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od žebelj: zabijati žebljičke v podplat; žebljički za obešanje slik; kovinski, lesen žebljiček; glavica, konica žebljička / risalni žebljiček kratek žebljiček s široko glavo zlasti za pritrjevanje papirja na les; tapetniški žebljiček s širšo glavo za pritrjevanje tapetniškega blaga, jute na okvir ♪
  11.      žebránje  -a s (ȃ) glagolnik od žebrati: iz sobe se je slišalo žebranje molitve / žebranje tolažilnih besed / naraščajoče žebranje glasov ♪
  12.      žebráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. hitro in enolično moliti: starka sedi na klopi in žebra; polglasno so žebrali latinske molitve // hitro in enolično govoriti: starec nekaj žebra; ženski sta ves večer žebrali / žebrati pesmico na pamet 2. nar. koroško moliti: žebrati za očetovo ozdravitev žebráje: žebraje je bral iz knjige žebrajóč -a -e: sedela je žebrajoč molitev ♪
  13.      žéga  -e ž (ẹ̄) zastar. pripeka: opoldanska, poletna žega ♪
  14.      žégen  -gna m (ẹ́) 1. pog. blagoslov: dati, dobiti žegen / nesti k žegnu nesti k blagoslovu velikonočnih jedil / dekle je pravi žegen za našo hišo / dobiti žegen za uvoz surovin soglasje ∙ pog. poročila sta se brez žegna civilno 2. v krščanskem okolju blagoslovljena velikonočna jedila: jesti žegen / velikonočni žegen 3. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti žegen v cerkev 4. nar. koroško žegnanje, proščenje: žegni v fari so se začeli prvo nedeljo v juliju 5. nar. zahodno pokopališče: vaški žegen s kamnitim obzidjem 6. pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen 7. v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen ♪
  15.      žégnanček  -čka m (ẹ́) etn. kropilček: pri vratih je visel žegnanček ♪
  16.      žégnanje  -a s (ẹ́) v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve: v nedeljo bo žegnanje / iti na žegnanje ♪
  17.      žégnanjski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na žegnanje: žegnanjske jedi / žegnanjski semenj ♦ rel. žegnanjska nedelja tretja nedelja v oktobru, na katero se praznuje spomin na posvetitev cerkva; nedelja, ko se slovesno praznuje god zavetnika cerkve ♪
  18.      žégnati  -am nedov. in dov. (ẹ́) pog. blagoslavljati: duhovnik je žegnal zbrane ljudi / nesti žegnat velikonočne jedi; žegnati kapelico; žegnati nabožne predmete / eden je nosil posodico z blagoslovljeno vodo, drugi pa žegnal kropil / kot voščilo pri jedi, v kmečkem okolju bog žegnaj žégnan -a -o: žegnana sveča, voda ♦ bot. žegnana kopriva zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi, Cnicus benedictus ♪
  19.      žéhta  -e ž (ẹ̑) pog. zlasti ročno pranje navadno večje količine perila: imeti žehto na določen dan v tednu; perilo se nabira za žehto / dati rjuhe v žehto // perilo, ki se naenkrat opere: obesiti žehto; prati žehto; žehta je že suha ● ekspr. dati koga v žehto kritično raziskati njegovo ravnanje, delo; nar. koroško babja žehta jed iz opečenih krušnih rezin, prelitih s kuhanim vinom; trijet; ekspr. v hiši je velika žehta splošno čiščenje ♪
  20.      žêhtar  in žéhtar -ja m (é; ẹ́) nar. golida: žehtar sveže namolzenega mleka ♪
  21.      žéhtati  -am nedov. (ẹ̑) pog. 1. prati zlasti ročno navadno večjo količino perila: v ponedeljek je mati žehtala / žehtati perilo 2. slabš., v zvezi z ga piti (alkoholne pijače): spet so ga žehtali 3. ekspr. opominjati, oštevati: na sestanku so ga pošteno žehtali ♪
  22.      žehtênje  -a s (é) glagolnik od žehteti: žehtenje zraka nad asfaltom, skalami; žehtenje žitnih polj ♪
  23.      žehtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: pregreti kamni žehtijo; peč žehti; travniki žehtijo; zrak žehti od vročine; ulice, strehe žehtijo v sončni pripeki / iz peči je žehtela vročina; od skal je žehtela soparica; brezoseb. iz zemlje je žehtelo 2. ekspr. biti razgret od bolezni, napora: čelo mu žehti; otrok kar žehti od vročine 3. ekspr. kazati se v veliki meri: jeza žehti na njegovem obrazu; iz njegovega vedenja žehti strast / žehteti od jeze; ves žehti od ljubezni, razvnetosti / iz verzov žehti pesnikova čustvena prizadetost ● zastar. žehteti po maščevanju hlepeti žehtèč -éča -e: žehteča peč; žehteča vročina ♪
  24.      žéja  -e ž (ẹ́) 1. občutek potrebe po pijači: žeja je postajala vedno večja; občutiti žejo; potešiti, potolažiti, pregnati, ekspr. pogasiti si žejo s čajem; huda, ekspr. peklenska žeja / ekspr.: začela se jim je oglašati žeja postajali so žejni; žeja ga muči zelo je žejen; umira od žeje / piti vodo za žejo za potešitev žeje 2. pomanjkanje pijače, tekočine: vojaki so umirali od lakote in žeje; usta so suha od žeje 3. ekspr., s prilastkom močna želja po čem: imeti žejo po resnici, znanju; potešiti si žejo po zemlji / žeja po maščevanju ♪
  25.      žéjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. brezoseb. čutiti potrebo po pijači: hudo me žeja; pogosto ga žeja 2. povzročati občutek žeje: meso žeja; slane jedi nas žejajo 3. brezoseb., ekspr., navadno v zvezi s po čutiti močno željo, potrebo po čem: žeja ga po gorah; dandanes ljudi žeja po razvedrilu; žeja ga dobre besede 4. knjiž. živeti v pomanjkanju pijače, tekočine: ne bo vam treba ne gladovati ne žejati ♪

   41.474 41.499 41.524 41.549 41.574 41.599 41.624 41.649 41.674 41.699  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA