Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (40.949-40.973)


  1.      zdihovánje  -a s (ȃ) vzdihovanje: poslušati zdihovanje; ihtenje in zdihovanje / zdihovanje za nekdanjimi časi ♪
  2.      zdihováti  -újem dov. (á ȗ) vzdihovati: prijemal se je za glavo in zdihoval; zdihovati od mraza; vso noč zdihuje; globoko, žalostno zdihovati; zdihovati in jokati / zdihovati po dekletu želeti si ga; hrepeneti po njem; zdihovati za nekdanjimi časi / zdihovati k bogu / zdihoval je, da je predrago tožil, tarnal zdihováje: zdihovaje je hodil po hiši zdihujóč -a -e: zdihujoč je dvignil breme; zdihujoče srce ♪
  3.      zdiktírati  -am dov. (ȋ) povedati besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; znarekovati: zdiktirati članek, pismo / zdiktirati poročilo v diktafon ♪
  4.      zdírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) ekspr. grobo, glasno oštevati: kar naprej se zdirajo nanjo; za vsako malenkost se zdira ♪
  5.      zdírjati  -am dov. (ȋ) 1. začeti dirjati: konj se je odvezal in zdirjal 2. hitro steči: konja sta zdirjala po cesti; jezdeca sta si zdirjala nasproti 3. ekspr. zelo hitro iti, oditi: zdirjati iz sobe, na dvorišče, v hišo; zdirjali so po hribu navzdol; ves vesel je zdirjal domov ♪
  6.      zdírkati  -am dov. (ȋ) ekspr. zelo hitro iti, oditi: zdirkal je pred hišo ♪
  7.      zdivjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. postati nekultiviran, neciviliziran: v samoti je popolnoma zdivjal // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: zaradi pomanjkanja svetlobe rastline zdivjajo; neobrezane trte zdivjajo 2. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: odvezan pes je zdivjal / krava je pobesnela in zdivjala s pašnika // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: na ravni cesti je avtobus zdivjal; voznik je udaril z bičem in konji so zdivjali / sedel je v avtomobil in zdivjal v mesto se zelo hitro odpeljal; zdivjati za tovariši zelo hitro oditi 3. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: ljudje so v vojni zdivjali / preh. slaba družba zdivja človeka // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: dolgo se je premagoval, ob teh besedah pa je zdivjal; zdivjati nad sodelavci / zdivjati v strašni jezi 4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: neurje, nevihta zdivja; požar je zdivjal, da so plameni švigali do neba; nad mestom je zdivjal silen vihar zdivján -a -o: zdivjan človek; zdivjani poganjki; zdivjana čreda; zdivjana reka; prim. izdivjati se ♪
  8.      zdómarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zdomarje: zdomarska vas / zdomarski učitelj zdomski ♪
  9.      zdráharstvo  -a s (ȃ) ekspr. delanje, povzročanje zdrah: očitati komu zdraharstvo ♪
  10.      zdràv  zdráva -o prid. (ȁ ā) 1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma, ant. bolan: zdrav otrok; biti, ostati zdrav; počutiti se zdravega; duševno, telesno, umsko zdrav; popolnoma zdrav; ekspr. ste vsi čili in zdravi; ekspr. vrnil se je živ in zdrav; zdrav kot dren, riba / zdrave in bolne rastline; vse živali so še zdrave / kot pozdrav (ob slovesu): pa zdravi bodite; ostani zdrav // ki izraža, kaže tako stanje: biti zdravega videza; imeti zdravo barvo; zdrava rdečica / zdrav glas; zdravo dihanje 2. ki kaže trdno, notranje ubrano duševno stanje: zdrava osebnost / zdrava družba, družina; ljudstvo je ostalo v jedru zdravo 3. ki je v normalnem, naravnem stanju in dobro opravlja svoje funkcije: zdravi udje, zobje; zdrav želodec; njegovo srce je zdravo // ki poteka brez motenj, v skladu z normalnim, naravnim: skrbeti za zdrav psihofizični razvoj otrok; zdrava rast rastlin / imeti zdrav tek; zdrava potreba po čem 4. ki temelji na pozitivnem, naravnem, normalnem: zdrav humor; zdravi nauki, nazori; zdrava presoja; zdrava samozavest / imeti zdrav čut za kaj; ekspr.: zdrav razum; biti pri zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / zdravi odnosi med ljudmi; zdrava vzgoja 5. ki ne vsebuje zdravju škodljivih snovi: zdrav zrak; zdrava hrana; malo vode je še zdrave // ki dobro, ugodno deluje na zdravje: črni kruh je bolj zdrav kot beli / zdravo okolje; zdravo podnebje / zdravi užitki; smeh je zdrav; zdravo razvedrilo; tako življenje ni zdravo; pren. odrasti v zdravem ozračju 6. nav. ekspr. ki zaradi svojih pozitivnih lastnosti ugodno vpliva na kaj: zdrava ambicioznost; zdrava konkurenca, kritika / to je zdrava osnova za preporod kulture // ki deluje dobro in daje uspešne rezultate: zdrava finančna politika; zdravo gospodarstvo 7. ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri: zdrav les / odbrati zdrave sadeže od gnilih; zelnate glave so zdrave samo še v sredini / zidovje je zdravo in trdno, streha pa ne več; pren. zdravi temelji družbe ● pog., ekspr. odnesti zdravo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. ravnati po zdravi pameti premišljeno, razsodno; pog., ekspr. ni zdrava, če ne nagaja vedno nagaja; zelo rada nagaja; star. zdrava, grofica celjska pozdravljena zdrávo prisl.: zdravo misliti; zdravo živeti; zdravo rdeča lica / v povedni rabi zdravo je iti na zrak ∙ ekspr. z njim se ni zdravo prepirati ni dobro, koristno; ekspr. zate bo najbolj zdravo, če to pustiš pri miru najbolje, najbolj koristno zdrávi -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; to je samo za zdrave ♪
  11.      zdravílar  -ja m (ȋ) knjiž. kdor pridobiva, pripravlja zdravila, navadno iz zdravilnih zelišč: iskati pomoč pri zdravilarjih ♪
  12.      zdravílo  -a s (í) snov, ki v določeni količini in na določen način preprečuje, zdravi bolezen: zdravila mu niso pomagala; zdravilo je pomirilo krče; dobiti zdravilo samo na recept; jemati zdravila vsak dan; predpisati zdravila; zdravila slabo prenaša; pripravljati zdravila; blago, močno, učinkovito zdravilo; zdravilo proti kašlju, za pomirjanje živcev; zdravilo za srce; delovanje, učinkovanje zdravila; steklenička za zdravila / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč; navidezno zdravilo; pren., ekspr. ta izpoved mu je pravo zdravilo ∙ ekspr. za vse težave se najde zdravilo vsaka težava se na kakšen način reši ♦ farm. magistralno zdravilo izdelano v lekarni po zdravnikovem receptu; oficinalno zdravilo ki je sprejeto v uradni seznam in opis zdravil; med. indicirano zdravilo ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; peroralno zdravilo ki se jemlje skozi usta; zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo ♪
  13.      zdravník  -a m (í) kdor se poklicno ukvarja z zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen: biti, postati zdravnik; zdravnik pregleduje, zdravi paciente; poklicati zdravnika k bolniku; iti k zdravniku; poslati po zdravnika; dober, požrtvovalen, slaven zdravnik / ambulantni, hišni, ladijski zdravnik; dežurni zdravnik; oddelčni zdravnik ki opravlja organizacijska dela in nadzoruje delo na oddelku; otroški, šolski, vojaški zdravnik; sobni zdravnik ki zdravi in skrbi za bolnike v bolniški sobi / očesni zdravnik; zobni zdravnik zobozdravnik; zdravnik specialist; zdravnik za kožne, pljučne, živčne bolezni ♦ med. lečeči zdravnik; zdravnik splošne medicine ♪
  14.      zdravníštvo  -a s (ȋ) 1. zdravniški poklic: odpovedal se je zdravništvu / doba njegovega zdravništva je bila kratka 2. zdravniki: zdravništvo opozarja na nevarnost epidemije; dolgoletna prizadevanja slovenskega zdravništva 3. knjiž. medicina, zdravstvo: zgodovina slovenskega zdravništva ♪
  15.      zdrávost  -i ž (á) lastnost zdravega človeka: njegova zdravost in vzdržljivost / obraz brez prave zdravosti / zdravost hoje ♪
  16.      zdražljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) zdraži: zdražljiv otrok; zaradi zaspanosti je precej zdražljiva / biti zdražljive narave / zdražljiv živec vzdražljiv 2. ki zdraži, vzdraži: za dojenčka mora biti (prsna) bradavica zdražljiva / zdražljivo doživetje vznemirljivo ♪
  17.      zdrevenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati negiben, tog: roke so mu zdrevenele; ekspr. ob pogledu nanj so vsi onemeli in zdreveneli ♪
  18.      zdrhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) redko vzdrhteti: zdrhteti od poželenja, strahu / njena roka je zdrhtela ♪
  19.      zdrhtévati  -am nedov. (ẹ́) redko vzdrhtevati: zdrhtevati od vznemirjenja ♪
  20.      zdríblati  -am dov. (ȋ) žarg., šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigrati: zdriblal je več nasprotnikov in dal gol ♪
  21.      zdríčati  -am dov. (ȋ) redko zdrčati, zdrsniti: padel je in zdričal po melišču ♪
  22.      zdríz  -a m (ȋ) 1. rahla, poltrda, navadno grudičasta snov z veliko vode: jajčeca obdaja zdriz; brezbarven zdriz / sluzast zdriz // temu podobna snov sploh: od živali je ostala le kepa krvavega zdriza 2. knjiž. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina; žele: delati, pripravljati zdrize / malinov zdriz; zdriz iz robidnic ♪
  23.      zdrízanje  -a s (ȋ) glagolnik od zdrizati: zdrizanje mleka ♪
  24.      zdrízast  -a -o prid. (ȋ) 1. podoben zdrizu: postati zdrizast; zdrizasta snov; žival z zdrizastim telesom / zdrizast sneg 2. pokrit z zdrizom: stopnice so bile zdrizaste od umazanije / ekspr. hladne, zdrizaste roke 3. slabš. neodločen, boječ: od njega ne pričakuj veliko, je preveč zdrizast ♪
  25.      zdrízati  -am nedov. (í ȋ) star. 1. delati zdrizasto: kislina zdriza mleko 2. stresati: konj zdriza kožo in opleta z repom / groza, vročina ga zdriza zdrízati se 1. postajati zdrizast: mleko se zdriza 2. zdrzovati se: otrok se je zdrizal ob krikih; zdrizati se od groze, žalosti / telo se zdriza v vročici ♪

   40.824 40.849 40.874 40.899 40.924 40.949 40.974 40.999 41.024 41.049  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA