Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (39.399-39.423)


  1.      vskòk  vskóka in vskôka m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od vskočiti: hiter vskok v zaklonišče ga je rešil ◊ gled. nadomestitev navadno nenadno obolelega igralca z drugim v vlogi, ki jo je nahitro naštudiral ♪
  2.      vsled  predl., z rodilnikom, star. zaradi: vsled bolezni ni prišla; vsled inventure je trgovina zaprta / postaral se je vsled dela in skrbi od / v vezniški rabi ugotovil je, da ga zasledujejo. Vsled tega je postal previden zato ♪
  3.      vsôta  -e ž (ó) 1. vrednost določene količine denarja, navadno namenjene za kaj: dati, dobiti, plačati, vrniti zahtevano vsoto; preseči dogovorjeno vsoto za določen znesek; majhna, velika, visoka vsota; ogoljufal ga je za precejšnjo vsoto / denarna vsota ♦ jur. zavarovalna vsota ki jo ob sklenitvi zavarovanja določi zavarovalec in od nje plačuje zavarovalno premijo 2. skupna količina vseh zneskov: vsota prihrankov, stroškov // ekspr. skupna količina, množina več posameznih stvari sploh: vsota značilnih lastnosti česa; vsota življenjskih izkušenj, porazov; družba ni samo vsota poljubnih posameznikov 3. mat. število, ki se dobi pri seštevanju: izračunati vsoto; vsota treh števil; vsota in razlika / številčna vsota vsota vseh številk kakega števila ♪
  4.      vsôten  -tna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na vsoto: vsotna vrednost ♦ jur. vsotno zavarovanje zavarovanje, pri katerem se ob zavarovalnem primeru izplača vnaprej dogovorjena vsota ♪
  5.      vsôtica  -e ž (ó) ekspr. manjšalnica od vsota: plačati, zaslužiti precejšnjo vsotico; zapravil je čedno vsotico ♪
  6.      vsrébati  -am tudi -ljem dov. (ẹ̄) 1. s srebanjem spraviti vase: vsrebati žlico juhe 2. ekspr. sprejeti vase: energija, ki jo vsreba organizem / na popotovanju je umetnik vsrebal veliko novih motivov ♪
  7.      vsŕkati  -am dov. (ŕ ȓ) 1. s srkanjem spraviti vase: vsrkati žlico juhe / ekspr. vsrkati dim vdihniti // z zračnim tokom spraviti v kaj: vsrkati kapljico v cevko; vsrkati plin v aparat 2. sprejeti vase: gaza je vsrkala kri; nekatera vlakna vsrkajo veliko vlage / ekspr. stene vsrkajo zvok udušijo / ekspr. vsrkati vso lepoto narave ● ekspr. vsrkati izkušnje drugih jih sprejeti, upoštevati; ekspr. ladjo je vsrkalo obzorje zakrilo; ekspr. pisal je v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom ki ga je zaznal v zgodnjih otroških letih; ekspr. predstava ga je vsrkala vase popolnoma pritegnila ♪
  8.      vsrkávanje  -a s (ȃ) glagolnik od vsrkavati: naprava za vsrkavanje mivke; izpihovanje in vsrkavanje / vsrkavanje hranljivih snovi; sposobnost tal za vsrkavanje vlage ♪
  9.      vsrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. s srkanjem spravljati vase: vsrkavati zdravilni čaj / ekspr. vsrkavati gorski zrak vdihavati // z zračnim tokom spravljati v kaj: vsrkavati tekočino v cevko; priprava vsrkava prah 2. sprejemati vase: moka vsrkava vlago; suha zemlja je hitro vsrkavala vodo; vsrkavati pline / vsrkavati svetlobo, sončne žarke ● ekspr. otrok je vsrkaval njene besede pazljivo jo je poslušal; ekspr. mesto je vsrkavalo vedno nove prebivalce vanj so se vključevali ♪
  10.      vsrkljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da vsrkati: vsrkljiva snov ♪
  11.      vsŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) s srkom spraviti vase: vsrkniti požirek soka; hlastno je vsrknil žganje / ekspr. vsrkniti zrak vdihniti ♪
  12.      vsrkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vsrkovanje: vsrkovalne vaje pri odpravljanju govornih motenj ♪
  13.      vsrkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od vsrkovati: vsrkovanje pijače skozi cevko ♪
  14.      vsrkováti  -újem nedov. (á ȗ) vsrkavati: vsrkovati zdravilno tekočino ♪
  15.      vstája  -e ž (ȃ) upor velikega števila ljudi proti obstoječi oblasti: vstaja izbruhne, se širi, zajame ves narod; organizirati, pripravljati, voditi vstajo; ekspr. zadušiti vstajo; kmečka, narodna vstaja; splošna ljudska vstaja; vstaja proti okupatorju / dan vstaje 22. julij ♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja; ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903 ♪
  16.      vstajáč  -a m (á) 1. kdor vstaja: vstajači so motili predstavo / na svojih obhodih je srečeval prve vstajače / biti pozen vstajač 2. knjiž., v zvezi možicelj vstajač igrača v obliki možička brez nog, ki zaradi s svincem obteženega spodnjega dela okroglega trupa vedno obstane v pokončnem položaju: igrati se z možicljem vstajačem ♪
  17.      vstajálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vstaja: vstajalci so ropotali s stoli / spadati med zgodnje vstajalce ♪
  18.      vstájanje  -a s (ā) glagolnik od vstajati: vstajanje in sedanje ga je utrujalo / zgodnje vstajanje; zvočni znak za vstajanje / vstajanje megle v dolini ♪
  19.      vstájati  -am nedov. (ā) 1. spravljati se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: plesalci so vstajali in se postavljali v vrsto; vstajati izza mize; vstajati iz postelje s pomočjo drugih; počasi, previdno, ekspr. trudno vstajati / od viharja poleženo žito že vstaja // spravljati se v pokončen položaj po spanju, počitku: po budnici so začeli vstajati; zjutraj težko vstaja; zgodaj, z dnevom vstajati // (po ozdravljenju) zapuščati bolniško posteljo: bolnik že vstaja; ne bi še smela vstajati 2. ekspr., v zvezi z od prenehavati delati kaj v sedečem položaju: nerad vstaja od branja; večkrat vstaja od dela, učenja 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom začenjati se kazati višje od okolice: pred njimi je iz morja vstajalo kopno / na obzorju vstaja mesec vzhaja // pojavljati se premikajoč se s tal navzgor: izpod nog so vstajali oblaki prahu; na morju so vstajali valovi / iz vlažne zemlje je vstajal hlad se je širil // nastajati, pojavljati se sploh: zunaj je vstajal dan; za gorami vstaja nevihta, vihar / vstajal ji je dvom, sum začenjala je dvomiti, sumiti; v njem je vstajala jeza postajal je jezen 4. ekspr. pojavljati se v zavesti koga: iz pozabe so druga za drugo vstajale podobe; v njem je vstajala preteklost, zavest krivde 5. ekspr. prenehavati biti v negativnem, neugodnem stanju: vstajati iz moralne pokvarjenosti, revščine / po vojni je domovina le počasi vstajala se obnavljala 6. ekspr. upirati se, nasprotovati komu: ljudstvo po deželi vstaja; kmetje so pogosto vstajali proti graščakom, zoper gospodo ● ekspr. lasje so mi vstajali, ko sem to poslušal čutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; vstajati lačen od mize ne dobiti dovolj jesti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi vstajáje: vstajaje s stola, se je poslovil vstajajóč -a -e: iz vode vstajajoči hlapi; vstajajoče jutro ♪
  20.      vstájen  -jna -o (ȃ) pridevnik od vstaja: vstajne faze ♪
  21.      vstajênje  -a s (é) 1. ekspr. izhod iz negativnega, neugodnega stanja: vstajenje iz sužnosti / klicati k vstajenju; verovati v vstajenje naroda / vstajenje zatiranih 2. v krščanstvu ponovna združitev duše s spremenjenim telesom ob koncu sveta: verovati v vstajenje mrtvih; smrt in vstajenje / Kristusovo vstajenje vstajenje Kristusa tretji dan po smrti // rel. obred na praznik Kristusovega vstajenja: imeti vstajenje na veliko noč zjutraj; iti, zvoniti k vstajenju ♪
  22.      vstajênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na vstajenje: vstajenjsko upanje / vstajenjska procesija ♪
  23.      vstájnik  -a m (ȃ) knjiž. udeleženec vstaje: vstajniki so prevzeli oblast ♪
  24.      vstájniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vstajnike ali vstajo: vstajniška oblast; vstajniške pesmi / vstajniško gibanje ♪
  25.      vstánčkati  -am dov. (ȃ) otr. vstati: le vstančkaj, da ne boš ves umazan / naša punčka še ni vstančkala ♪

   39.274 39.299 39.324 39.349 39.374 39.399 39.424 39.449 39.474 39.499  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA