Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (38.699-38.723)



  1.      véžbati  -am nedov. (ẹ̑) knjiž. vaditi, uriti se: vojaki vežbajo / vežbati koračnico / vežbati se v strojepisju
  2.      vêžen  in véžen -žna -o prid. (; ẹ̑) nanašajoč se na vežo: vežni tlak / vežna vrata
  3.      vêžica  -e ž (é) manjšalnica od veža: stopiti v vežico ∙ mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odruetn. vhodni prostor z ognjiščem v bohinjski hiši
  4.      véžiti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) postajati vegast, kriv: deske se na soncu vežijo
  5.      vglábljanje  -a s (á) glagolnik od vglabljati se: vglabljanje v študij
  6.      vglábljati se  -am se nedov. (á) knjiž. 1. širiti se v globino česa: plesen se vglablja v liste / pogled se vglablja sam vase 2. poglabljati se: vglabljati se v delo, študij
  7.      vglobíti se  -ím se dov., vglóbil se ( í) knjiž. poglobiti se: vglobiti se v delo / vglobiti se v pesem ● knjiž. vglobiti rastlino z loncem vred v zemljo zakopati
  8.      vgnêsti  vgnêtem dov., stil. vgnetó; vgnêtel in vgnétel vgnêtla, stil. vgnèl vgnêla (é) z gnetenjem spraviti v kaj: vgnesti rozine v testo
  9.      vgozdíti  -ím in vgózditi -im dov., vgózdil ( í; ọ̄) narediti, da kaj pride v tak položaj kot zagozda: vgozditi klin v špranjo; konju se je vgozdil kamen v podkev / ekspr. vgozditi brado med dlani
  10.      vgradítev  -tve ž () glagolnik od vgraditi: za vgraditev pripravljen beton / vgraditev merilnih naprav / vgraditev umetnine v prostor
  11.      vgradíti  -ím dov., vgrádil ( í) 1. ob graditvi česa narediti, da pride kaj kam kot sestavni del: v most so vgradili železo in beton / število zidakov, ki so jih vgradili vzidali / celice snov vgradijo; pren., knjiž. v temelje nove države so vgradili svoja življenja ∙ publ. v objekt so vgradili veliko ur prostovoljnega dela za zgraditev objekta so opravili veliko ur prostovoljnega delakem. kalcij se vgradi v kosti 2. z namestitvijo, pritrditvijo narediti, da pride kaj v kaj kot sestavni del: vgraditi kad v kopalnico; vgraditi motor v stroj; vgraditi okna vzidati; vgraditi stikala / zavore je vgradil v jeklen okvir vdelal // knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa sploh: pesnik je v novo zbirko vgradil nekaj starejših pesmi / vgraditi demokracijo v družbeni sistem vgrajèn -êna -o: plošča z vgrajenimi instrumenti; v stavbo vgrajen les
  12.      vgrádnja  -e ž (ā) glagolnik od vgraditi: vgradnja različnih materialov / vgradnja motorjev
  13.      vgrajevánje  -a s () glagolnik od vgrajevati: vgrajevanje betona, lesa / vgrajevanje prisluškovalnih naprav / vgrajevanje politike v družbeno življenje
  14.      vgrajeváti  -újem nedov.) 1. ob graditvi česa delati, da prihaja kaj kam kot sestavni del: vgrajevati kamne, les v zid / vgrajevati nosilne stebre 2. z namestitvijo, pritrditvijo delati, da pride kaj v kaj kot sestavni del: vgrajevati montažne elemente; vgrajevati merilne naprave v plošče // knjiž. delati, da kaj postane sestavni del česa sploh: vgrajevati nove elemente v načrte
  15.      vgravírati  -am dov. () vrezati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: vgravirati ime, napis; vgravirati v baker, steklo vgravíran -a -o: prstan z vgraviranim datumom
  16.      vgrêbsti  vgrêbem dov., vgrébel vgrêbla (é) z grebenjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vgrebsti jamico, žleb v podlago vgrebèn -êna -o tudi vgrêben -a -o: vgrebeni okraski na glinasti posodi
  17.      vhòd  vhóda m ( ọ́) 1. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: braniti, stražiti vhod; stal je pred vhodom in čakal / glavni, posebni, stranski vhod; skrivni vhod v grad / kamnit vhod ♦ anat. vhod v nožnico; elektr. vhod del električne naprave, kjer se dovaja napetost, moč, signal; vhod (elektronskega) računalnika 2. redko vstop, prihod: preprečiti komu vhod; slovesen vhod v mesto
  18.      vhóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vhod: kamnit vhodni obok; vhodna odprtina; vhodna vrata / vhodna kontrola ♦ elektr. vhodni niz podatkov; vhodni signal signal na vhodu električne, elektronske naprave; vhodna napetost napetost na vhodu električne naprave
  19.      vhodíšče  -a s (í) star. vhod: zapeljati skozi vhodišče; vhodišče v palačo
  20.        vé vé zaim., vàs, vàm, vàs, vàs, vámi ( ẹ̑) 1. izraža skupino oseb, ki jih govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; vi ste zdaj še na slabšem kakor mi; tudi ve boste morale sodelovati; ekspr. vsi delamo, vi pa spite; še vi tega ne bi zmogli; elipt. kdo bo za to odgovarjal? Vi; niste vi kar tako / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi, vi in naši prijatelji; mi gremo po drva, ve ženske pa pripravite vse za pečenje b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: vam se še ne mudi; tudi vas so povabili; okrog vas se zbirajo nevarni ljudje; pri vas je lepo / samo pet vas je menda bilo // pesn. izraža, da govoreči ogovarja stvar, pojem, nenavzočo osebo: hej vi, hrasti mogočni; ve, ribice v potoku; o ve, moja mlada leta 2. izraža osebo, ki jo govoreči ogovarja v množini, jo vika: a, vi gospod ste; vi, sem ga vprašal, kaj pa delate; rešite svojega prijatelja! Kaj vam to mar / pog. ste vi prebral knjigo prebrali / ko bi bil jaz vi, bi se ga izogibal na vašem mestu; dovolite, da vam predstavim svoje sodelavce; oprostite, spoštovani, da vas motim / ogovarjati koga z vi 3. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce vam prehitro bije; stric vam je umrl; kako vam je ime 4. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: to so vam bili lepi časi; to vam je bil pravi mož; čudovita je in kakšen glas vam ima 5. izraža nedoločeno osebo, človeka nasploh: blešči se, da vam vid jemlje; hudo je, če vas takole zaničujejo; prim. ti, vidva
  21.      vía  prisl. () knjiž. po poti čez, po poti skozi; skozi: potovati v Zagreb via Zidani Most / blago poslati via Ljubljana
  22.      viadúkt  -a m () mostu podoben objekt čez suhe globinske ovire: zgraditi viadukt; peljati čez viadukt, po viaduktu; mostovi in viadukti
  23.      vía fácti  [fakti] prisl. (-) knjiž. 1. samo po sebi, dejansko: ti nazori ponekod via facti dobivajo veljavo; poostrili so merila in se tako via facti približali kulturnim središčem 2. samovoljno, s silo: via facti izterjevati denar
  24.      víba  -e ž (í) knjiž. spirala: narisati vibo / viba polževe hišice / pot se v vibah vije na vrh
  25.      víbast  -a -o prid. (í) knjiž. spiralast: dvigati se v vibastih zavojih / vibasta cev víbasto prisl.: prah se vibasto vrtinči

   38.574 38.599 38.624 38.649 38.674 38.699 38.724 38.749 38.774 38.799  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA