Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (38.524-38.548)


  1.      velikolépen  -pna -o prid. (ẹ̑) zastar. zelo lep: velikolepna preproga ♪
  2.      velikolépje  -a s (ẹ̑) zastar. (izredna) lepota, sijaj: dvorsko velikolepje / prirediti slavje v vsem velikolepju ♪
  3.      velikolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima velike liste: velikolistne lončnice ♪
  4.      velikomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veliko mesto: velikomestne ulice / velikomestni hrup / velikomestni ljudje / ekspr. predajati se velikomestnemu življenju ♪
  5.      velikomeščàn  in velikomeščán -ána m (ȁ á; ȃ) prebivalec velikega mesta: navade velikomeščanov ♪
  6.      vélikonémec  -mca m (ẹ̑-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: po prepričanju je bil velikonemec ♪
  7.      vélikonémški  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Nemcev: velikonemška stranka / velikonemške težnje ♪
  8.      velikonôčen  -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na veliko noč: velikonočno jutro / velikonočni ponedeljek ponedeljek po veliki noči; velikonočna nedelja / velikonočni prazniki / velikonočni pirhi ♦ rel. velikonočni čas čas od velike noči do binkošti; velikonočni obred; velikonočna spoved; velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti; blagoslov(itev) velikonočnih jedil ♪
  9.      velikonôčnica  -a ž (ó) bot. dlakava rastlina s pokončnimi, svetlo vijoličastimi cveti in pernatimi ozkimi listi, Pulsatilla grandis: cveti velikonočnic ♪
  10.      velikopotézen  -zna -o prid., velikopotéznejši (ẹ̑) ki zajema, upošteva veliko stvari in zahteva veliko dejanj: velikopotezen načrt; akcija je velikopotezna / velikopotezen igralec; v svojih zamislih je velikopotezen velikopotézno prisl.: velikopotezno organizirati napad; velikopotezno zgrajeni prostori ♪
  11.      velikopotéznost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost velikopoteznega: velikopoteznost načrta / velikopoteznost ustvarjalca / lotiti se problema z vso velikopoteznostjo ♪
  12.      velikoprodájen  -jna -o prid. (ȃ) trg., v zvezi velikoprodajna cena cena na debelo ♪
  13.      velikorúski  -a -o prid. (ȗ) star. ruski: velikoruski jezik; velikoruski narod / velikoruska glasba ♪
  14.      velíkosêrijski  -a -o prid. (í-é) nanašajoč se na izdelavo v velikih serijah: velikoserijski izdelek / velikoserijska proizvodnja ♪
  15.      vélikosobóten  -tna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na veliko soboto: velikosobotna noč / velikosobotno zvonjenje ♪
  16.      vélikosŕbski  -a -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na veliko Srbijo: velikosrbske ideje / velikosrbska politika ♪
  17.      velikóst  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost koga ali česa glede na stopnjo a) razsežnosti: meriti velikost; razvrstiti po velikosti; majhna, povprečna velikost; velikost črk; velikost gozda; človek srednje velikosti / kip v naravni velikosti; listi zrastejo do velikosti dlani b) merljive količine: velikost zamude c) števila sestavnih enot: velikost kolektiva, skupine se je zmanjšala č) dolžine: velikost koraka, razdalje d) trajanja: velikost časovnih enot e) možnega razpona: velikost kazni, razlik f) nav. ekspr. intenzivnosti, učinka: velikost moči / velikost bolečine g) razsežnosti in delovanja ali dejavnosti: velikost kmetije ♪
  18.      velikósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na velikost: velikostni vrstni red; velikostne stopnje črk / velikostni odnosi med števili ♪
  19.      velikosvétski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svetovljanski: velikosvetski človek / velikosvetsko življenje / velikosvetska zabava razkošna ♪
  20.      velíkrat  prisl. (í) star. velikokrat: velikrat se spomniti na kaj; tam je že bil, a ne velikrat ♪
  21.      velítelj  -a m (ȋ) star. poveljnik, zapovednik: velitelj vojaškega oddelka / tako želi moj gospodar in velitelj ♪
  22.      velják  -a m (á) veljaven, vpliven človek: kmečki, mestni veljak; premožni veljaki / politični veljaki ♪
  23.      veljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na veljake: veljaška hiša / veljaške zlorabe ♪
  24.      veljáštvo  -a s (ȃ) lastnost, značilnost veljakov: veljaštvo bogatih gospodarjev // ekspr. veljaki: pri mizi je sedelo veljaštvo ♪
  25.      veljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. imeti pravno moč: predpis, zakon velja od novega leta / to igralno pravilo ne velja več / ukaz velja za vse 2. zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavljati naslovniku, uporabniku kako pravico: potni list ne velja več; vozovnica velja en dan; razpis velja do zasedbe delovnega mesta ♦ ekon. cena velja franko // po odločitvi pristojne osebe, organa obvezovati koga, da upošteva določeno dejstvo: cenik, vozni red še velja 3. imeti zagotovilo osebka o svoji izpolnitvi: obljuba, vabilo še vedno velja / brezoseb., kot podkrepitev velja, jutri se vidiva // imeti zaradi določenega dejstva, lastnosti vpliv na koga: njihovo mnenje tudi nekaj velja / ekspr. njegova mora veljati / ekspr. njegovi romani nekaj veljajo 4. zaradi dobrih, primernih lastnosti biti upoštevan, uporabljan: ta načela v družbi, znanosti še veljajo / velja samo dokaz 5. biti v skladu z resničnostjo; držati: vremenske napovedi malokdaj veljajo / povedano velja tudi za naše razmere 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na splošno mnenje, prepričanje: ta beseda velja za nedostojno; trditev velja za sporno / veljati za odločnega, poštenega človeka // izraža, da ima kaj glede na dogovor, izkušnje lastnost, vlogo tega, kar izraža dopolnilo: to naj velja za kriterij / oglje je nekdaj veljalo kot zdravilo 7. z dajalnikom, z glagolskim samostalnikom biti namenjen komu: opozorilo, žvižg velja nam / vsem naj velja moja iskrena zahvala / publ. naša pozornost velja predvsem aktualnim dogodkom 8. brezoseb., ekspr., z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost uresničitve dejanja: to lepoto, zanimivost velja videti; tega človeka si velja zapomniti / velja omeniti, poudariti, da sam ni bil zraven 9. ekspr. stati, imeti ceno: avtomobil velja sto tisoč dinarjev / počitnice so nas veliko veljale ● ekspr. korajža, pogum velja stvari se je treba lotiti, čeprav so videti težavne; neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje stala; ekspr. naj velja, kar hoče, poskusil bom izraža podkrepitev trditve; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost ♪

   38.399 38.424 38.449 38.474 38.499 38.524 38.549 38.574 38.599 38.624  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA