Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (3.849-3.873)



  1.      dímniček  -čka m () manjšalnica od dimnik
  2.      dímničen  -čna -o prid. () 1. nanašajoč se na dimnico: dimnična hiša 2. dimniški: dimnična cev; dimnična vratca
  3.      dímnik  -a m () kanal za odvajanje dima: očistiti, omesti dimnik; iz dimnika se vali gost dim / dimnik slabo vleče ne odvaja dobro dima / nad strehami se dvigajo počrneli dimniki; visoki tovarniški dimniki; dimnik lokomotive ● iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano; se bo hitro pozabilo
  4.      dímnikar  -ja m () kdor poklicno čisti, ometa dimnike: šel se je učit za dimnikarja; sajast dimnikar; je črn kot dimnikar ∙ ekspr. navsezgodaj sem srečal dimnikarja po ljudskem verovanju danes bom imel srečo; danes bom doživel nekaj veselega
  5.      dímnikarček  -čka m () manjšalnica od dimnikar: mlad, sajast dimnikarček
  6.      dímnikarica  -e ž () star. dimnikarjeva žena
  7.      dímnikarski  -a -o prid. () nanašajoč se na dimnikarje: dimnikarska lestev; dimnikarsko delo / dimnikarski mojster
  8.      dímnikarstvo  -a s () dimnikarska obrt
  9.      dimolóvec  -vca m (ọ̑) priprava na vrhu dimnika, ki zadržuje saje: z dimnika je odpadel dimolovec
  10.      dináma  -e ž () pog. dinamo: na kolesu se mu je pokvarila dinama
  11.      dinámičen  -čna -o prid. (á) 1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek; pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem // ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam 2. nanašajoč se na dinamika 2-3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje ◊ fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; lingv. dinamični naglas; muz. dinamična označba označba za jakost izvajanja; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminja dinámično prisl.: dinamično gledati na gospodarstvo; kipar je želel s svetlobno igro figuro dinamično poudariti; partituro bi bilo treba dinamično predelati glede na dinamiko
  12.      dinámika  -e ž (á) 1. spreminjanje kakega družbenega pojava pod vplivom razvojnih sil; razgibanost, gibanje: družbena dinamika; dinamika gospodarske rasti; dinamika zaposlovanja / življenje je večna dinamika; pesnik skuša zaobjeti življenje v vsej elementarni dinamiki / Krst pri Savici ima močno notranjo dinamiko; dinamika dejanja, filma // razmeroma hitro razvojno spreminjanje kakega družbenega pojava: podjetje si prizadeva za enakomernejšo proizvodno dinamiko; dinamika izvoza v zadnjih letih; visoka dinamika proizvodnje / ustvarjalna dinamika sedanjega časa 2. fiz. nauk o gibanju teles pod vplivom sil: statika in dinamika / dinamika plinov 3. muz. spreminjanje jakosti tonov pri izvajanju
  13.      dinamizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj dinamično, razgibati: angažirati in dinamizirati javnost / pesnik dinamizira besede, ker odkriva v njih nove pomenske možnosti
  14.      dinámski  -a -o prid. () nanašajoč se na dinamika 3; dinamičen: dinamske vaje
  15.      dinaríd  -a m () antr. pripadnik dinarske rase: alpidi in dinaridi
  16.      dinírati  -am nedov. () knjiž., redko kositi, obedovati ali večerjati: dinirati v hotelu
  17.      dionízijski  -a -o prid. (í) knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizijski tip človeka; dionizijsko razpoloženje / dionizijski ustvarjalni princip
  18.      diplodók  -a m (ọ̑) pal. orjaški izumrli plazilec iz skupine dinozavrov
  19.      diplóma  -e ž (ọ̑) 1. dokument o uspešni dovršitvi šolanja, navadno na višji ali visoki šoli: dobiti diplomo; izdati, preklicati diplomo; univerzitetna diploma; diploma filozofske fakultete; slovesna podelitev diplom / doktorska, mojstrska diploma ∙ žarg. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje 2. zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: delati diplomo; pripravljati se na diplomo / čestitati za diplomo 3. dokument o priznanju za uspeh, o podelitvi kake časti: zmagovalcem so izročili diplome in darila; ta tovarna je prejela na razstavi največ medalj in diplom; sadjarska diploma; diploma častnega meščana ◊ zgod. diploma srednjeveška listina o podelitvi kake pravice, časti, naslova, posesti; oktobrska diploma listina avstrijskega cesarja z dne 20. oktobra 1860 o uvedbi ustavnega življenja v monarhiji
  20.      diplomacíja  -e ž () 1. dejavnost, ki se ukvarja z zunanjo, mednarodno politiko: posvetil se je diplomaciji; zgodovina diplomacije / študirati diplomacijo 2. diplomati: izšolanost diplomacije 3. sposobnost ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: z vso diplomacijo, ki je je bil zmožen, je pregovoril starše / ker ni šlo drugače, je poskusil z diplomacijo
  21.      diplomátika  -e ž (á) veda o srednjeveških listinah
  22.      dípól  -a m (-ọ̑) elektr. dvojica nasprotnoimenskih električnih ali magnetnih polov zelo blizu skupaj: električni, magnetni dipol; dipol na anteni
  23.      dírek  -rka m () redko dir: konj se je pognal v živahen direk
  24.      direkcíja  -e ž () vodstvo kakega podjetja, zavoda ali ustanove, ravnateljstvo: generalna, glavna direkcija; turistična, železniška direkcija; uslužbenec direkcije / začeli so graditi direkcijo poslopje tega vodstva
  25.      direkcíjski  -a -o () pridevnik od direkcija: direkcijska pisarna

   3.724 3.749 3.774 3.799 3.824 3.849 3.874 3.899 3.924 3.949  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA