Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (37.624-37.648)


  1.      úzmati  -am nedov. (ȗ) star. jemati, krasti: tat uzma; uzmati seno / uzmati hrvaške, slovanske besede jemati, prevzemati ♪
  2.      úzmovič  -a m (ȗ) star. tat, kradljivec: odkriti uzmoviča ♪
  3.      uznojíti  -ím dov., uznójil (ȋ í) povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je uznojila uznojíti se postati znojen, poten: kljub mrazu se je uznojil; pri delu se hitro uznoji uznojèn -êna -o: priti ves uznojen; uznojeno čelo ♪
  4.      uzréti  -èm dov., uzŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. zagledati: uzreti drevo, luč; skozi okno uzreti smešen prizor; ko sta se uzrla, sta si stekla naproti / oko je uzrlo tujca / uzreti priložnost za srečanje; uzreti rešitev ● star. uzreti luč sveta v kmečki hiši roditi se; biti kmečkega rodu uzŕt -a -o: v ogledalu uzrta podoba ♪
  5.      uzuálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. navaden, običajen: uzualna razlaga / uzualni ljudje ♪
  6.      uzurpácija  -e ž (á) knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev: uzurpacija oblasti, vladanja / uzurpacija kraljestva ♪
  7.      uzurpátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor si nezakonito, nasilno prilasti oblast: upreti se uzurpatorju / uzurpator oblasti ♪
  8.      uzurpátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uzurpatorje: uzurpatorska oblast / uzurpatorsko spreminjanje skupne lastnine v zasebno ♪
  9.      uzurpírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. nezakonito, nasilno si prilastiti: uzurpirati oblast; uzurpirati (si) vodstvo ∙ knjiž., ekspr. uzurpiral si je moj sedež ga samovoljno zasedel uzurpíran -a -o: uzurpirane pravice ♪
  10.      úzus  -a m (ȗ) 1. knjiž. navada, običaj: mednarodna izmenjava teh podatkov je že uzus 2. lingv. splošna raba: pri določanju stilnih značilnosti besed upošteva slovar tudi uzus / jezikovni, knjižni uzus ♪
  11.      užágati  -am dov. (ȃ) z žaganjem raniti, poškodovati: odmakni se, da te ne užagam užágati se zmotiti se pri žaganju: užagati se za nekaj centimetrov ♪
  12.      užalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od užaliti: pozabiti užalitev ♪
  13.      užalíti  in užáliti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, reči kaj, kar prizadene čast, ugled koga: užalili so ga, ker ga niso povabili; da jih ne bi užalil, je darilo sprejel; s svojo odločitvijo užaliti koga / užaliti čast, ponos koga prizadeti // z nevljudnostjo, nespoštljivostjo povzročiti čustveno prizadetost koga: tako govorjenje, ravnanje bi vsakogar užalilo 2. zastar. užalostiti: njegova nesreča je užalila tudi sosede; užalila se je, ker ga ni bilo / srce se mu je užalilo užalíti se in užáliti se nar. primorsko postati užaljen: tako nevljudno so mu povedali, da se je užalil; ponosen je, zato se hitro užali / saj se ne boste užalili, če povem naravnost ● zastar. užalilo se ji je in orosile so se ji oči postala je otožna, ganjena; zastar. užalilo se mu je po njih stožilo se mu je; zastar. užalilo se mu je, da ni shranil potrdila postalo mu je žal užáljen -a -o: užaljen človek; biti, oditi užaljen; užaljen v svojih čustvih; užaljena čast; ekspr. užaljeno samoljubje / kot opravičilo ne bodite užaljeni, če vas nekaj vprašam; prisl.: užaljeno gledati, molčati ♪
  14.      užáljenec  -nca m (ȃ) ekspr. užaljen človek: molk užaljenca ♪
  15.      užáljenka  -e ž (ȃ) ekspr. užaljena ženska: užaljenka je molčala ♪
  16.      užáljenost  -i ž (ȃ) stanje užaljenega človeka: užaljenost ga je minila; premagati, prikrivati užaljenost; molčati iz užaljenosti / povedati z užaljenostjo ♪
  17.      užalostíti  -ím dov., užalóstil in užalostíl (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kdo žalosten: nezgoda ga je užalostila; užalostiti koga z govorjenjem užalostíti se postati žalosten: ko je to izvedel, se je užalostil / ekspr. ob pogledu nanj so se njene oči užalostile užaloščèn -êna -o: užaloščen človek; oditi užaloščen; prisl.: užaloščeno kaj povedati ♪
  18.      užalóščati  -am nedov. (ọ́) redko žalostiti: to pomanjkanje volje nas užalošča ♪
  19.      užaloščênost  -i ž (é) stanje užaloščenega človeka: materina užaloščenost ♪
  20.      užaríti  -ím tudi užáriti -im dov., užáril (ȋ í; ā ȃ) s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti: elektrika užari spiralo, žico; kovina se užari ● ekspr. morje se je užarilo v jutranjem soncu postalo rdeče, žareče; ekspr. užariti se od popitega vina postati rdeč, vroč užárjen -a -o tudi užarjèn -êna -o: užarjeno jeklo ♪
  21.      užéjati  -am dov. (ẹ̑) povzročiti občutek potrebe po pijači: dolga pot jih je užejala užéjati se postati žejen: od vročine, pri delu se užejati užéjan -a -o: užejan človek; ker je bil užejan, je izpil vse ∙ ekspr. užejana zemlja dežja, vlage zelo potrebna zemlja ♪
  22.      užéti  užánjem dov., nam. užét in užèt (ẹ́ á) pri žetju raniti, poškodovati: užeti zajca; pazi, da se ne užanješ ♪
  23.      užgáti  užgèm dov., užgál (á ȅ) ekspr. 1. močno udariti: užgati fanta; užgati po hrbtu, ustih; užgati po konjih; užgati z bičem, s pestjo // pog. začeti močno streljati: prislonil je puško in užgal / izza grmovja je užgal mitraljez; topovi so spet užgali po mestu 2. pog., navadno v zvezi z jo hitro oditi, zbežati: užgati jo proti domu; hotel jo je užgati čez plot ● ekspr. užgati pesem vneto, ognjevito zapeti ♪
  24.      užígati  -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. močno udarjati, tepsti: užigati ujetnika; užigati po hrbtu; užigati z bičem, gumijevko // pog. močno streljati: strelci spet užigajo po sovražniku; užigati z brzostrelko / topovi užigajo po naselju ● ekspr. godci spet užigajo vneto, ognjevito igrajo ♪
  25.      užítek  -tka m (ȋ) 1. občutek telesnega, duševnega ugodja: čutiti, imeti užitek ob čem; vzbujati užitek; drhteti od užitka; z užitkom gledati kaj / estetski, spolni, športni, telesni užitek / hoja mi je v velik užitek / ekspr. užitek neskaljenega miru // kar vzbuja, povzroča tak občutek: odpovedati se kakemu užitku; ekspr. hlastati za užitki; ekspr. zemeljski užitki; cigarete, pijača in drugi užitki / delo, igranje mu je užitek; vožnja je postala užitek // v povedni rabi, z nedoločnikom izraža ugodje ob dejanju, kot ga izraža nedoločnik: užitek je hoditi skozi pomladni gozd; poslušati njeno petje je užitek 2. jur. služnostna pravica uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: izgovoriti, pridržati si užitek; užitek gozda, zemljišča / dosmrtni užitek; nepravi užitek katerega predmet je potrošna stvar // služnostna uporaba stvari: dati hišo, kmetijo v užitek; imeti pravico do užitka ♪

   37.499 37.524 37.549 37.574 37.599 37.624 37.649 37.674 37.699 37.724  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA