Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (37.574-37.598)


  1.      uvíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. zavihniti navznoter: uvihniti rob / uvihniti navzdol, navznoter 2. knjiž. odnehati, odstopiti: kljub neuspehu ni uvihnil uvíhnjen -a -o: uvihnjen rob ♪
  2.      uvíjanje  -a s (í) glagolnik od uvijati: uvijanje šibe / uvijanje vijakov ♪
  3.      uvíjati  -am nedov. (í) 1. z vitjem delati uporabno za ovijanje, vezanje: uvijati vrbovo šibo; z vsako roko uvijati v drugo smer 2. z vrtenjem spravljati v kaj: uvijati žarnico; uvijati vijake v les / uvijati papir v pisalni stroj 3. zavijati, zvijati navznoter: te živalice plavajo tako, da hitro uvijajo rep; lasje so se ji začeli uvijati // z vitjem spravljati v kaj: uvijati pisano nit v prejo 4. knjiž. kriviti, upogibati: veter uvija drevesa; uvijati palico; uvijati se sem in tja / hrbet se uvija ob naslonjalu ● knjiž. vsakega uvija, kakor hoče si ga podreja; knjiž. uvijati se pred kom izgovarjati se, izmikati se ♪
  4.      uvíti  uvíjem dov. (í) 1. z vitjem narediti uporabno za ovijanje, vezanje: uviti leskovo šibo 2. z vrtenjem spraviti v kaj: uviti vijak v les / uviti zamašek v steklenico; deli cevi se dajo uviti drug v drugega 3. zaviti, zviti navznoter: polh uvije rep; lasje so se ji uvili 4. knjiž. ukriviti, upogniti: veter je uvil drevo; uviti palico / uviti hrbet; uviti se nazaj / ekspr. leta so ga uvila k zemlji ● knjiž. rad bi ga uvil po svojem kopitu si ga podredil; star. letos nas bi uvilo, če ne bi dobili posojila spravilo v stisko, težave; ekspr. cesta se uvije v dolino Krke vijoč se pride, pripelje uvít -a -o: uviti rogovi kozla; v les uvit vijak ♪
  5.      uvléčen  -čna -o prid. (ẹ̑) mont., v zvezi uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom ♪
  6.      uvléči  uvléčem dov., uvléci uvlécite in uvlecíte; uvlékel uvlékla (ẹ́) z vlečenjem spraviti v kaj: uvleči trebuh / letalo je uvleklo kolesa uvléčen -a -o: na tem mestu je koža uvlečena ♪
  7.      uvòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. kar naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo: ker ni našel boljšega uvoda, je začel govoriti o vremenu / povedati nekaj besed za uvod / le počakajte, to dejanje je šele uvod; njen krik je bil uvod v splošen pretep // govorjenje, besedilo, ki naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo: po obširnem uvodu je končno izrekel prošnjo; ta študija je uvod k filmu, v film / narediti kratek uvod 2. del govora, besedila, v katerem se napove predmet, namen, določijo osnovni pojmi: uvod sem že napisal, prebral; uvod članka, pesmi 3. v zvezi z v kar uvaja v kako vedo, dejavnost: uvod v filozofijo, matematiko / izšla je knjiga Uvod v računalništvo ♪
  8.      uvóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na uvod: uvodni pogovori državnikov; uvoden in sklepen / uvodni govor, referat; uvodne teze; uvodna pojasnila / napisati knjigi uvodno besedo // ki določeno stvar začenja in je na prvem mestu: uvodni odstavek, prizor; uvodni takti skladbe; uvodna pesem zbirke / uvodni članek uvodnik; delo je izhajalo v Ljubljanskem zvonu kot uvodna povest / knjiž. uvodna jed predjed ♦ jur. uvodni zakon zakon, s katerim se uvede kak drug zakon ♪
  9.      uvódnica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko uvodna pesem: pesem je uvodnica celega ciklusa ♪
  10.      uvódničar  -ja m (ọ̑) pisec uvodnikov: uvodničar znanega časopisa; uvodničar in komentatorji / časopisni uvodničar ♪
  11.      uvódnik  -a m (ọ̑) članek o dnevno pomembni temi, ki izraža stališče uredništva in se objavi na začetku časopisa, revije, navadno tiskarsko poudarjen: napisati, objaviti uvodnik; naslov uvodnika / časopisni uvodnik ♪
  12.      uvódnikar  -ja m (ọ̑) star. uvodničar: uvodnikar časopisa Jutro ♪
  13.      uvódoma  prisl. (ọ̑) knjiž. za uvod, v uvodu: uvodoma je govoril predsednik; uvodoma opisati, pojasniti / kot smo uvodoma že omenili, je položaj zelo težek na začetku ♪
  14.      uvòj  -ôja m (ȍ ó) knjiž. zavoj navznoter: spiralni uvoji so v bizantinski umetnosti pogosti ♪
  15.      uvòz  -ôza m (ȍ ó) 1. kupovanje blaga v drugi državi: odobriti uvoz nafte; uvoz iz Kanade / publ. uvoz in izvoz tehnologije / publ. blago iz uvoza uvoženo blago ♦ ekon. intervencijski uvoz // količina blaga, kupljenega v drugi državi: uvoz narašča; uvoz v vrednosti milijon dolarjev 2. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj: asfaltiran uvoz k hiši, v garažo; zapeljati skozi uvoz, v uvoz; uvozi in izvozi na avtomobilski cesti 3. glagolnik od uvoziti 2: uvoz vlaka na postajo ♪
  16.      uvózen  -zna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na uvoz 1: uvozno blago / uvozno podjetje / uvozna luka / uvozne omejitve; uvozno dovoljenje / uvozna carina; uvozno-izvozna trgovina ♪
  17.      uvózen  in uvôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) nanašajoč se na uvoz 2: zapeljati skozi uvozna vrata / uvozna cesta ♦ žel. uvozni signal signal, ki dovoljuje ali prepoveduje uvoz vlaka na postajo ♪
  18.      uvozíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj; uvoz: zapeljati na uvozišče ♪
  19.      uvozíti  uvózim dov. (ȋ ọ́) 1. kupiti blago v drugi državi: uvoziti avtomobil, knjigo, nafto; država bo pšenico morala uvoziti / publ. uvoziti tehnologijo, znanje / ekspr. nogometaše so uvozili; pren. uvoziti tujo ideologijo ♦ ekon. uvoziti kapital narediti, da se v kaki državi v obliki posojil, investicij v gospodarska podjetja naloži kapital iz drugih držav 2. žel. pripeljati (na postajo): vlak bo uvozil po drugem tiru 3. z načinom vožnje ali delovanja narediti, da kaj novega doseže normalno stopnjo delovanja: dobro, pravilno uvoziti avtomobil / uvoziti motor, stroj uteči 4. z vožnjo, vajo narediti, da postane kdo sposoben, vajen vožnje: konja ne uvoziš v enem dnevu // z vožnjo narediti, da postane kaj uporabno: uvoziti pot uvóžen -a -o: dobro, pravilno uvožen avtomobil; uvoženo blago ♪
  20.      uvóznica  -e ž (ọ̑) država, dežela, ki uvaža: uvoznica lesa, nafte / država uvoznica ♪
  21.      uvóznik  -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z uvozom: to podjetje je uvoznik; uvozniki nafte, žita; uvozniki in izvozniki / publ. uvoznik kapitala ♪
  22.      uvoznína  -e ž (ȋ) star. uvozna carina: plačati uvoznino ♪
  23.      uvózniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na uvoznike: uvozniški posli / uvozniško podjetje ♪
  24.      uvremeníti se  -ím se dov., uvreménil se (ȋ í) nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno: po prvem jesenskem deževju se je uvremenilo ♪
  25.      uvrstítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od uvrstiti: uvrstitev starih stvari med nove je povzročila zmedo / uvrstitev pesmi v zbirko / uvrstitev igre na spored / uvrstitev izdelka v najboljši razred / veseliti se uvrstitve v reprezentanco // šport. kar je določeno z mestom, na katero se kdo uvrsti: doseči dobro uvrstitev; z zmago si je moštvo popravilo uvrstitev ♪

   37.449 37.474 37.499 37.524 37.549 37.574 37.599 37.624 37.649 37.674  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA