Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (3.624-3.648) 
- depopulácija -e ž (á) upadanje števila prebivalcev na določenem področju: v posameznih občinah je čutiti depopulacijo; industrializacija je pospešila depopulacijo hribovitih pokrajin; zaradi depopulacije je ostalo veliko zemlje neobdelane ♪
- deportácija -e ž (á) prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj: izdaji so sledile množične deportacije; obsoditi na deportacijo; politična deportacija; deportacije v koncentracijska taborišča ♪
- deportacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deportacijo: deportacijski vagoni / deportacijsko taborišče ♪
- deportíranec -nca m (ȋ) kdor je deportiran: sestali so se bivši deportiranci; deportiranci so množično umirali; povratek deportirancev ♪
- deportíranje -a s (ȋ) glagolnik od deportirati: znašali so se nad prebivalstvom s požigi, ropanjem in deportiranjem ♪
- deportíranka -e ž (ȋ) ženska, ki je deportirana ♪
- deportírati -am dov. in nedov. (ȋ) prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko: kaznjence so deportirali v kolonije; okupatorji so deportirali prebivalstvo v koncentracijska taborišča; zaradi sodelovanja v stavki so deportirali mnogo ljudi deportíran -a -o: med vojno je bil preganjan in deportiran ♪
- depot gl. depo ♪
- depóten -tna -o (ọ̑) pridevnik od depo: depotno potrdilo ♪
- depravácija -e ž (á) knjiž. izprijenost, pokvarjenost: etična in moralna depravacija alkoholika ♪
- depresíja -e ž (ȋ) 1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija 2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo; moralna depresija; roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija 3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija; depresija ankaranske ravnice 4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija; depresije in recesije 5. meteor., navadno v zvezi barična depresija področje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme ♪
- deputát 1 -a m (ȃ) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat // v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada ♪
- deratizírati -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti deratizacijo: v mestu so deratizirali vse kleti in kanale ♪
- derivacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na derivacijo: derivacijski sistem pri hidrocentrali ♪
- dermatológinja -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za dermatologijo ♪
- dêrviš -a m (ȇ) v muslimanskem okolju menih: fanatični, plešoči derviši; plesati divje kot derviš ♪
- descendírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. širiti se navzdol, spuščati se: infekcija descendira iz ledvic v mehur ♪
- desét desêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število deset [10] a) v samostalniški rabi: pet in pet je deset; kaj more eden proti desetim / ura je deset; ob desetih dopoldne; pridem ob desetih (zvečer) 22h; nar. proti desetém deseti uri b) v prilastkovi rabi: deset prstov; tudi neskl.: knjiga v deset(ih) zvezkih; z nekaj deset možmi; stane okoli deset dinarjev ♦ rel. deset božjih zapovedi danih Mojzesu na Sinajski gori // neskl. izraža številko deset: stanuje na Cankarjevi 10; napiši tri ulomljeno z deset / pri izpitu je dobil oceno deset 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: na tvoje mesto lahko dobimo deset boljših / deset let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; pog., ekspr. vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; preg. kdor molči, desetim odgovori; sam.: igr.
srčna deset desetica, desetka ♪
- desetérec in desetêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) lit. verz južnoslovanske pripovedne ljudske pesmi z desetimi zlogi in glavno cezuro za četrtim zlogom: epski, lirski deseterec; Aškerčeva balada v desetercih ♪
- deseterobójec -jca m (ọ̑) šport. športnik, ki tekmuje v deseteroboju: zmagal je naš znani deseterobojec ♪
- deseterolóvkar -ja m (ọ̑) nav. mn., zool. glavonožci z desetimi lovkami, Decabrachia ♪
- deseteronóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. raki s petimi pari nog hodilk, Decapoda ♪
- deseterostòp -ópa m (ȍ ọ̄) vrsta iz desetih vštric stoječih ali korakajočih oseb: odred je korakal mimo v dolgih deseterostopih ♪
- desêti -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu deset: desetega [10.] marca; ob deseti (uri) 10h; 22h; v desetem letu; izbrati vsakega desetega / deseti del česa desetina ● ekspr. šola mu je deseta briga prav nič se ne zmeni zanjo; deseta maša v krščanskem okolju maša ob desetih ◊ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu ♪
- desetíca -e ž (í) 1. mat. vrednost znaka na predzadnjem mestu desetiške številke: računati z deseticami; število 52 ima pet desetic / pisati desetice pod desetice 2. pog. številka deset: namesto devetice je napisal desetico 3. nekdaj avstrijski novec za deset krajcarjev: za četrtinko vina je dal tri desetice; srebrna desetica 4. igralna karta z desetimi znaki: pikov as in srčna desetica ◊ lov. šibra s premerom 3 mm; naboj, napolnjen s šibrami deseticami ♪
3.499 3.524 3.549 3.574 3.599 3.624 3.649 3.674 3.699 3.724