Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (35.949-35.973)


  1.      teenagerski  in tinejdžerski -a -o [tínéjdžer-] prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na najstnike; najstniški: teenagerska skupina / teenagersko vedenje ♪
  2.      tehíniti  -im [tǝh] nedov. (í ȋ) nar. zahodno potuhnjeno se vesti, pritajevati se: mrmral je nad neposlušnimi ljudmi, ki tehinijo; kaj se tehiniš, povej ♪
  3.      téhničen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na tehniko: a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična fizika; tehnična matematika / tehnični jezik, slovar / tehnični svinčnik patentni svinčnik z mino; tehnična pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike b) tehnični oddelek trgovine / tehnična opremljenost laboratorija c) tehnična izboljšava postopka, stroja / tehnični pripomočki pri pouku / tehnična dovršenost, spretnost 2. nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje, uporabo: tehnični podatki o avtomobilu, stroju; aparatu so priložena tehnična navodila / tehnični predpisi; tehnični pregled proge, stavbe 3. nanašajoč se na praktično uresničitev dela, naloge: tehnični delavec, direktor, urednik; tehnično osebje / tehnična napaka, težava / teoretična in tehnična rešitev problema; tehnično delo ◊ ekon. tehnična norma norma, določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; fiz. tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2; gled. tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; les. tehnični les ves les razen drv; šol. tehnični pouk predmet, pri katerem se poučujejo tehnična pisava, tehnično risanje, osnove strojništva, elektrotehnike in prometne vzgoje; šport. tehnični knockout sodnikova prekinitev boksarskega boja zaradi nesposobnosti enega od tekmovalcev za boj ali obrambo; tehnične discipline discipline, zlasti atletske, pri katerih v večji meri prevladuje tehnična spretnost športnika; tehnična napaka pri košarki napaka zaradi kršitve pravil vedenja, ki jo med igro naredi igralec ali trener in se kaznuje s prostim metom; teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom; tehnično risanje téhnično prisl.: tehnično obvladati kaj; tehnično dobro opremljen; sam.: pog. dogovor s tehničnim s tehničnim direktorjem ♪
  4.      téhnika  -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin: dosežki, izdelki tehnike; ekspr. čuda tehnike; hiter razvoj tehnike // veda o tej dejavnosti: študirati tehniko; poznavanje osnov tehnike / predavati tehniko / pog. vpisati se na tehniko na tehnično fakulteto 2. izdelki te dejavnosti: prodajati tehniko / bela tehnika električni gospodinjski stroji 3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko; zastarela tehnika / gradbena, poljedelska, raketna tehnika 4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti: izboljšati, obvladati tehniko; tehnika beljenja, učenja / fotografirati v barvni, črno-beli tehniki; slikarske tehnike / ekspr. svoje slikarstvo je degradiral na golo tehniko ♦ lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; tehnika retrospektive; muz. komponirati v dvanajsttonski tehniki; um. fresko tehnika 5. žarg., med obema vojnama in narodnoosvobodilnim bojem ilegalna organizacijska enota za opravljanje kake tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske: v mestu je delovalo več tehnik / centralna tehnika pri centralnem organu Komunistične partije Slovenije; ciklostilna, dokumentarna tehnika; partijska, partizanska tehnika ♪
  5.      tehnokracíja  -e ž (ȋ) nav. slabš. 1. družbeni sloj, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje: kritizirati tehnokracijo; mišljenje, težnje tehnokracije; birokracija in tehnokracija 2. uveljavljanje odločilne vloge tehnike, proizvodnje v politiki, gospodarstvu: nevarnost tehnokracije; težnje po tehnokraciji ♪
  6.      tehnokrát  -a m (ȃ) nav. slabš. kdor v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje: kritizirati, napadati tehnokrate; ozkosrčni tehnokrati; tehnokrati in birokrati ♪
  7.      tehnokratízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. nazor, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje: očitati komu tehnokratizem; pristaš tehnokratizma // družbena ureditev, ki temelji na tem nazoru: vzpostavljati tehnokratizem ♪
  8.      tehnokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tehnokrate ali tehnokracijo: tehnokratske metode; tehnokratska miselnost tehnokrátsko prisl.: v podjetju se lotevajo nalog tehnokratsko ♪
  9.      tehnokrátstvo  -a s (ȃ) redko tehnokracija, tehnokratizem: nevarnost tehnokratstva ♪
  10.      tehnológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za tehnologijo: delo tehnologa / tekstilni, vinarski, živilski tehnolog; inženir tehnolog ♪
  11.      tehnologíja  -e ž (ȋ) 1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke: tehnologija obravnava snovi, postopke, delovna sredstva; fakulteta za tehnologijo / kemijska, tekstilna tehnologija; tehnologija lesa, papirja; inženir tehnologije / tehnologija materiala, obdelave / predavati tehnologijo 2. skupek postopkov takega pridobivanja, obdelave, predelave od začetka do končnega stanja: izboljšati, spremeniti tehnologijo; uporaba kemije, računalnikov v tehnologiji; sodobna, vrhunska tehnologija / kemijska, živilska tehnologija; umazana tehnologija ki povzroča, da je okolje onesnaženo; zaprta tehnologija pri kateri poteka tehnološki proces v zaprtem krogu brez izločanja škodljivih snovi v okolje; tehnologija barvanja, struženja // skupek postopkov kakega dela, dejavnosti sploh od začetka do končnega stanja: informacijska, izobraževalna tehnologija; tehnologija transporta // publ. ta skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, pravico uporabe: kupiti, uvoziti tehnologijo; transfer tehnologije ♪
  12.      tehnolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tehnologijo: tehnološki inštitut / tehnološki problemi; tehnološki razvoj / tehnološki postopek, proces / tehnološka brezposelnost brezposelnost zaradi spremenjene tehnologije; tehnološka kartica kartica s tehnološkimi podatki; tehnološka voda voda, ki se uporablja v tehnološkem procesu ◊ agr. tehnološka zrelost zrelost, pri kateri se sadovi, plodovi trgajo za prodajo, predelavo, skladiščenje; soc. tehnološko okolje zaradi tehnologije spremenjeno okolje tehnolóško prisl.: tehnološko zahtevni izdelki; tehnološko razvita družba ♪
  13.      tehtálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor (poklicno) kaj tehta: tehtalec živine; tehtalec na javni tehtnici; nakladalci in tehtalci ♪
  14.      tehtálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tehtanje: tehtalni mehanizem / tehtalna posodica ♦ obrt. tehtalni stroj priprava za avtomatsko tehtanje testa ♪
  15.      téhtati  -am nedov. (ẹ̑) 1. ugotavljati, določati težo s tehtnico: tehtati meso, tovor, zaboj; natančno, ekspr. pošteno tehtati; vsak teden se tehtam / tehtati na kuhinjski tehtnici 2. s prislovnim določilom imeti določeno težo: novorojenček je tehtal tri kilograme 3. z dvigi z rokami poskušati ugotoviti težo; težkati: dvignil je nahrbtnik in ga tehtal / tehtati v roki 4. s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: tehtati dokaze, možnosti; tehtati svoj položaj / tehtati vsako besedo // ocenjevati: tehtati prostovoljce, tekmovalce; delavnosti ne tehtamo po besedah // premišljevati: tehtal je, kaj bi s tem izgubil, kaj pridobil; dolgo je tehtal, kaj naj stori tehtajóč -a -e: govoril je počasi, tehtajoč vsako besedo; tehtajoč pogled téhtan -a -o: natančno tehtana zdravila ♪
  16.      téhtnica  -e ž (ẹ̑) priprava za tehtanje: naravnati, umeriti tehtnico; uravnotežena tehtnica; občutljivost tehtnice / tehtnica se izravna, nagne; dati, stopiti na tehtnico; skodelici tehtnice; jeziček na tehtnici / decimalna tehtnica s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi; javna tehtnica; kuhinjska, osebna, živinska tehtnica; viseča tehtnica za tehtanje v visečem položaju; vzmetna, vzvodna tehtnica; pren. tehtnica pravičnosti ● ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; ekspr. njegovo življenje je na tehtnici je v smrtni nevarnosti; mogoč je najbolj neugoden razplet; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; rojen v znamenju tehtnice v času od 24. septembra do 23. oktobra; publ. tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani ◊ astr. Tehtnica sedmo ozvezdje živalskega kroga; fiz. torzijska tehtnica priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki, žici; obrt. karatna tehtnica ki kaže težo dragega kamna v karatih; teh. analitična tehtnica ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno; lekarniška tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg; precizijska tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g; rimska tehtnica viseča vzvodna tehtnica s premično utežjo; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege ♪
  17.      teístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na teizem: teistična vzgoja / teistične religije ♪
  18.      tekáč  -a m (á) 1. športnik, ki goji tek: trenirati tekače / smučarski tekači 2. kdor je sposoben teči: fant je dober, slab tekač / konj tekač 3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah tekač z rikšo // nekdaj sel, kurir, ki teče, opravljajoč svojo nalogo: poslati tekača; sporočiti novico o zmagi po tekaču / poštni, štafetni tekač / tekač pri odvetniku, v hotelu sel, kurir 4. dolga, ozka preproga, zlasti za pokrivanje hodnikov, stopnišč: razgrniti tekač; stopati po tekaču; rdeč tekač; tekač iz slame 5. žarg., šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh; lovec: poteza s tekačem ◊ šport. tekač čez ovire; tekač na dolge proge; tekač v štafeti; teh. tekač priprava za obešanje zaves, ki lahko teče, drsi po vodilu ♪
  19.      tekalíšče  -a s (í) 1. navadno urejen prostor za tekanje: urediti tekališče; tekališče na stadionu / peščeno, travnato tekališče / športno tekališče 2. agr. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti živino v tekališče / tekališče za svinje ♪
  20.      tékma  -e ž (ẹ̑) 1. športni boj, v katerem se nastopajoči merijo med seboj z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: igrati, izgubiti, soditi tekmo; borbena tekma; tekma z vodilnim moštvom; izid, pravila tekme / iti na tekmo; zmagati v odločilni tekmi; tekma Olimpija : Železničar / kolesarska, košarkarska, nogometna tekma; olimpijske tekme; prvenstvena tekma; tekma za točke; tekma za trening; tekma v preskakovanju ovir 2. merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekma spodbuja razvoj; tekma med državami / oboroževalna, vesoljska tekma; tekma v znanju / tekma za trg 3. publ., v zvezi s s prizadevanje biti uspešen pri premagovanju česa: spustiti se v tekmo z ognjem, s smrtjo; tekma s časom / izgubiti tekmo z naravo ● redko lepotna, pevska tekma lepotno, pevsko tekmovanje ◊ lov. vsestranska uporabnostna tekma glede na uporabnost, izurjenost psov za lov; šport. izločilna, kvalifikacijska, meddržavna tekma; povratna tekma druga tekma med istima moštvoma na nasprotnikovem igrišču; prijateljska tekma s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev; tekma v slalomu ♪
  21.      tekmoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekmovanje: tekmovalna pravila / tekmovalna oprema / tekmovalna sreča / tekmovalni športi / tekmovalni čoln ♦ šport. tekmovalna proga tekmoválno prisl.: tekmovalno se ukvarjati z jadranjem ♪
  22.      tekóčnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost tekočega: tekočnost snovi ♪
  23.      tékstnokrítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na tekstno kritiko: tekstnokritične opombe / tekstnokritična izdaja ♪
  24.      tekstúra  -e ž (ȗ) 1. tekst. razporeditev niti tekstilnega izdelka: tekstura preproge, tkanine 2. geol. razporeditev mineralnih zrn česa: tekstura kamnine, rude; tekstura in struktura / grudasta, valovita tekstura 3. publ. razporeditev vidnih sestavin česa: tekstura ploskve / črtasta, hrapava, motna tekstura / tekstura pokrajine // razporeditev sestavin česa sploh: dramska tekstura; tekstura glasbenega, likovnega dela ◊ les. tekstura zunanji videz mehansko obdelanega lesa, zlasti na potek letnic; plamenasta tekstura; petr. tekstura tal sestava tal glede na delež mineralnih delcev različnih velikosti ♪
  25.      tektónika  -e ž (ọ́) 1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila: proučevati tektoniko; povezanost potresov s tektoniko / krajevna tektonika; tektonika plošč; morfologija in tektonika površja / zemeljska tektonika 2. veda o taki zgradbi: tektonika je del geologije / splošna tektonika 3. knjiž. urejena, sorazmerna, trdna grajenost česa: stavba z izrazito, strogo tektoniko / tektonika kipa, kompozicije // sklenjena, somerna, hierarhično urejena zgradba česa: tektonika glasbenega, leposlovnega dela; kompozicija in tektonika / ekspr. slikovnost, ujeta v tektoniko 4. knjiž. nauk o taki grajenosti, zgradbi: arhitekt, umetnik je upošteval načela tektonike ◊ psih. tektonika osebnosti zgradba osebnosti glede na njene sestavine, plasti in njihove medsebojne vplive ♪

   35.824 35.849 35.874 35.899 35.924 35.949 35.974 35.999 36.024 36.049  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA