Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (35.374-35.398)


  1.      šéstdesetléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star šestdeset let: še ne šestdesetleten je hudo zbolel; šestdesetletna ženska 2. ki traja šestdeset let: šestdesetletno delovanje društva ♪
  2.      šéstdesetlétnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. šestdeseta obletnica: praznovati šestdesetletnico; ob šestdesetletnici je bil odlikovan 2. šestdeset let stara ženska: poročil se je s šestdesetletnico ♪
  3.      šéstdesetlétnik  -a m (ẹ̑-ẹ̑) šestdeset let star moški: zdrav šestdesetletnik ♪
  4.      šéstdnéven  -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja šest dni: šestdnevno potovanje ♪
  5.      šestér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je šestih vrst: v tej vinski kleti prodajajo šestero vino ♪
  6.      šesterák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po tri odrastke: ustreliti šesteraka / nepravilni šesterak ki ima na enem rogu tri odrastke, na drugem pa manj ♪
  7.      šestérec  in šestêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov; kocka: narisati šesterec ◊ lit. verz s šestimi zlogi ♪
  8.      šestéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina šestih enot a) pri množinskih samostalnikih: palača ima šestero vrat b) pri drugih samostalnikih: predstavil ji je šestero svojih prijateljev ♪
  9.      šesterostópen  -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz šestih stopic: šesterostopni verz ♪
  10.      šestíca  -e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest ∙ žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico ♪
  11.      šestíški  -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število šest: šestiški sestav; šestiška številka ♪
  12.      šéstnajsti  in šestnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu šestnajst: ukrep je začel veljati šestnajstega oktobra / kmečki upori v šestnajstem [16.] stoletju od 1500 do 1600 / kot opozorilo mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan ♪
  13.      šestórica  -e ž (ọ̑) skupina šestih oseb: vsa šestorica se je zbrala ob robu gozda / poročilo šestorice strokovnjakov // knjiž. skupina šestih enot: šestorica znakov ♪
  14.      šéstštevílčen  -čna -o prid. (ẹ̑-ȋ) mat. ki je iz šestih številk: šestštevilčno število ♪
  15.      šéškar  in šêškar -ja m (ẹ̑; ȇ) etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: jedi in vina je bilo v izobilju za svate in za šeškarje ♪
  16.      šéškati  -am in šêškati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. ekspr. tepsti, pretepati: šeškati porednega otroka; šeškati z roko, s šibo 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: šeškati na svatbah ● nar. ves dan je šeškal v mestu beračil ♪
  17.      šešljáti  -ám [šǝš in šeš] nedov. (á ȃ) izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s: otrok šešlja; kadar je pijan, začne šešljati in jecljati ♪
  18.      šešljàv  -áva -o [šǝš in šeš] prid. (ȁ á) ki šešlja: šešljavi starci / šešljava govorica ♪
  19.      šetálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. sprehajalec: ulice so polne šetalcev ♪
  20.      šetalíšče  -a s (í) zastar. sprehajališče: letoviščarji hodijo po šetališču; priljubljeno šetališče ♪
  21.      šétati  -am in šétati se -am se nedov. (ẹ̄) zastar. sprehajati se: šetati s prijateljem; šetati po parku / oko mu šeta po dvorani pogleduje po dvorani šetajóč -a -e: šetajoč po trgu, je srečal prijatelja ♪
  22.      šétland  -a m (ẹ̑) 1. gladka volna angleških ovc: pulover iz šetlanda 2. tkanina, navadno iz grobe volnene mikanke: plašč iz šetlanda ♪
  23.      šetráj  -a m (ȃ) začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti: lovor, majaron in šetraj ◊ bot. kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana ♪
  24.      ševiót  tudi cheviót -a [šev-] m (ọ̑) 1. dolga, groba volna angleških ovc: tkanina iz ševiota 2. tekst. trpežna volnena tkanina, tkana v cirkasu ali kepru: suknjič iz ševiota; neskl. pril.: ševiot volna ♪
  25.      ševióten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ševiot: ševiotna preja; ševiotna volna / ševiotne tkanine ♪

   35.249 35.274 35.299 35.324 35.349 35.374 35.399 35.424 35.449 35.474  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA