Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (3.524-3.548)


  1.      dekaníjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekanijo: dekanijski urad; dekanijska cerkev / dekanijska konferenca ♪
  2.      dekánka  -e ž (ȃ) agr. zelo debela, okusna hruška: prodajati dekanke / julijska dekanka ♪
  3.      dekanovánje  -a s (ȃ) opravljanje dekanskih poslov: dolgoletno dekanovanje ♪
  4.      dekánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dekane: opravljati dekanske posle / po več letih župnikovanja je dosegel dekansko čast ♪
  5.      dekánstvo  -a s (ȃ) naslov, dejavnost dekanov: zaradi bolezni ni hotel prevzeti dekanstva ♪
  6.      dekantíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dekantirati ♪
  7.      dekantírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. odlivati bistro tekočino z usedline ♪
  8.      dekapírati  -am nedov. in dov. (ȋ) metal. čistiti oksidno plast s kovine z luženjem: pred barvanjem se pločevina dekapira dekapíran -a -o: dekapirana pločevina ♪
  9.      dekatírati  -am dov. in nedov. (ȋ) tekst. odvzeti tkanini lesk s paro ali z vročo vodo: dekatirati blago ♪
  10.      deklamatóričen  -čna -o prid. (ọ́) 1. ki se da deklamirati: lahke in deklamatorične pesmi / deklamatorični slog deklamatorski 2. slabš. vznesen, a vsebinsko prazen: izumetničena deklamatorična proza ♪
  11.      deklaracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deklaracijo: deklaracijske teze ♦ zgod. deklaracijsko gibanje gibanje za konec vojne in samostojnost, ki ga je leta 1917 povzročila majska deklaracija ♪
  12.      deklasíranec  -nca m (ȋ) 1. deklasiran človek: plemiški deklasiranec; socialni deklasiranec 2. ekspr. moralno propadel človek: zablodil je med deklasirance londonskega predmestja ♪
  13.      deklasíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deklasiranega: družbena deklasiranost intelektualcev ♪
  14.      deklasírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) preiti iz določenega družbenega razreda v nižji razred: obubožano plemstvo se je deklasiralo deklasírati trg. postaviti v nižji kakovostni razred: kontrolor je meso te vrste deklasiral deklasíran -a -o: deklasiran intelektualec; seznam deklasiranega blaga; ekspr. deklasirano dekle moralno propadlo ♪
  15.      deklè  -éta s, im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi dekléta (ȅ ẹ́) 1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena: na vasi so se zbrali fantje in dekleta; razvila se je, zrasla je v lepo dekle; mlado, preprosto, veselo dekle; kmečko dekle; dekle, zrelo za možitev // ekspr. neporočena ženska sploh: je še dekle; staro dekle 2. doraščajoča oseba ženskega spola: dekleta so v šoli mirnejša kot fantje // pog. hči: mati je dekle bolj razvajala kot fanta; imajo več deklet; skrbela je za vzgojo svojih deklet 3. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta: ima dekle; predstavil je svoje dekle 4. nav. mn., pog., ekspr. ženska sploh: pri nas so v službi sama imenitna dekleta / kot nagovor kako je, dekleta 5. s prilastkom vlačuga, prostitutka: druži se z lahkimi, poceni dekleti; pocestno dekle / dekle na poziv zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv ♪
  16.      deklétce  -a s (ẹ̑) 1. drobna, majhna deklica: pred izložbo je stalo suhljato dekletce in navdušeno opazovalo igrače; v naročju je držala dekletce s svetlimi laski 2. ekspr. dekle: njegova nevesta je plašno, rahlo dekletce ♪
  17.      deklétov  -a -o (ẹ́) svojilni pridevnik od dekle: dekletova veselost je prehajala tudi na druge ♪
  18.      déklica  -e ž (ẹ́) 1. oseba ženskega spola do pubertete: v razredu so same deklice; zgubila se je štiriletna deklica; drobna deklica s črnimi kitkami; prostori, telovadba za deklice / ima dve lepi deklici majhni hčeri / včeraj se je rodilo pet deklic in trije dečki 2. ekspr. dekle: rad je dvoril prikupnim deklicam; odrasla je v lepo deklico / izbral si je že svojo deklico / morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba ◊ etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki ♪
  19.      deklìč  -íča m (ȉ í) ekspr. dekle: bila je tak deklič, da se je vsak rad ozrl za njo; neugnan, živahen deklič / kot nagovor no, deklič, kam greš / take ni, kot je moj deklič ♪
  20.      deklíček  -čka m (ȋ) ljubk. deklica, dekle: ne cmeri se, saj nisi dekliček; največji dekliček v skupini se je opogumil in odgovoril; bila je vražji dekliček, kar bliskala je z očmi ♪
  21.      dekličevánje  -a s (ȃ) knjiž. udeleževanje v družabnem življenju deklet na vasi: mladi vdovi so očitali dekličevanje ♪
  22.      deklína  -e ž (í) 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi 4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline ♪
  23.      deklinácija  -e ž (á) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjatev: imenska, zaimenska deklinacija 2. fiz., navadno v zvezi z magneten odklon magnetne igle od smeri sever-jug: izmeriti deklinacijo; magnetna deklinacija znaša 15 stopinj / zahodna deklinacija ♪
  24.      dekodíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dekodirati: dekodiranje signalov; naprava za dekodiranje ● knjiž. dekodiranje besedila razumevanje, dojemanje njegovega pomena, vsebine ♪
  25.      dekompozícija  -e ž (í) knjiž. razstavitev, razčlenitev: dekompozicija predmeta v likovni umetnosti / dekompozicija kulture razkroj ♪

   3.399 3.424 3.449 3.474 3.499 3.524 3.549 3.574 3.599 3.624  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA