Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (35.174-35.198)


  1.      sušênje  -a s (é) glagolnik od sušiti: umivanje in sušenje las; naprave za sušenje; vrv za sušenje perila / sušenje krme, sadja, živil; naravno, umetno sušenje lesa; konzervirati s sušenjem / sušenje sena / drog za sušenje mesa / sušenje plinov, tekočin / sušenje rastlin zaradi bolezni ♪
  2.      súšica  in sušíca -e ž (ú; í) star. jetika, tuberkuloza: dobiti, imeti sušico; umreti za sušico / kostna sušica ● slabš. dolgokraka sušica suh, slaboten človek ◊ agr. sušica bolezen rastline, pri kateri se listi ali drugi deli rastline sušijo; med. sušica hrbtnega mozga obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa ♪
  3.      sušíca  -e ž (í) nar. suho, posušeno drevo: posekati sušice ♪
  4.      súšičnik  in sušíčnik -a m (ú; ȋ) star. jetičen, tuberkulozen človek: kašljanje sušičnikov ♪
  5.      súšje  -a s (ū) 1. nar. suhljad, dračje: podkuriti s sušjem / posekati sušje suho drevje, vejevje; potrgati listno sušje suho listje 2. nar. zahodno suho sadje: v sobi je dišalo po sušju / breskvino sušje ♪
  6.      súti  sújem nedov., súl in sùl (ú ȗ) star. 1. sipati: suti žito v vrečo / sonce suje žarke z neba / sreča ni sula rož v njegovo življenje 2. usipati se, padati: kamenje suje na cesto; iskre so se sule na vse strani / toča se že suje 3. (hitro) množično prihajati; usipati se: iz dvorane so suli ljudje ♪
  7.      suválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na suvanje: suvalni gib / suvalno in metalno orožje ♪
  8.      suverén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. politično neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; ta kneževina je suverena 2. vrhoven, najvišji: imeti suvereno oblast / suverene pravice delovnih ljudi in občanov / suverena pravica države, da sama ureja svoje notranje zadeve 3. ekspr. ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost: pisatelj je bil suveren oblikovalec jezika; suveren organizator; pri vožnji je suveren // ki vsebuje, izraža tako obvladanje: suverena igra tega igralca / slike, suverene v izrazu 4. knjiž. popoln, vsestranski: avtorjevo obravnavanje tega obdobja je suvereno / prepričanje, da je človeško mišljenje suvereno 5. knjiž. vzvišen, dostojanstven: suveren nasmeh, pogled; v preziru je bil izzivalno suveren ● knjiž. umetnik je pri izbiri snovi suveren neodvisen, svoboden; knjiž. suverena prepričanost o čem samozavestna; knjiž. imeti do česa suvereno in kritično stališče samostojno suveréno prisl.: suvereno nastopati, odločati; suvereno odigrana vloga ♪
  9.      suverenitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. suverenost: priznavati suvereniteto; državna suvereniteta; suvereniteta naroda / s suvereniteto ignorirati kaj vzvišeno, dostojanstveno / mesto je bilo pod suvereniteto tuje države pod oblastjo ♪
  10.      suverénost  -i ž (ẹ̑) 1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost / knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost 2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja 4. knjiž. oblast: ta država ima suverenost nad delom ozemlja ♪
  11.      suverénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. suveren: suverenska država / suverensko obvladanje učnih predmetov popolno, vsestransko / suverensko vedenje vzvišeno, dostojanstveno suverénsko prisl.: suverensko presojati ♪
  12.      suzerén  -a m (ẹ̑) v fevdalizmu vrhovni fevdalni gospod v odnosu do vazala: oblast suzerena ♪
  13.      suzúki  -ja m (ȗ) avtomobil ali motorno kolo japonske tovarne Suzuki: voziti se s suzukijem ♪
  14.      súženj  -žnja m (ú) 1. v suženjstvu brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja: kupiti sužnja; rimski sužnji / lastnik sužnjev; trgovina s sužnji / prodali so ga za sužnja / črni sužnji v ameriškem okolju, nekdaj brezpravno, nesvobodno črnsko prebivalstvo 2. ekspr., navadno s prilastkom podrejen, odvisen človek: niso hoteli postati sužnji tujcem / suženj mamil; biti suženj javnega mnenja, strasti ∙ ekspr. ne bom suženj svojega stanovanja ne bom ga pretirano pospravljal, pazil nanj 3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: suženj režima ♪
  15.      súženjski  -a -o [žǝn] prid. (ú) nanašajoč se na sužnje ali suženjstvo: suženjsko delo; težko suženjsko življenje / suženjska doba / takratni suženjski položaj žensk; zahtevati suženjsko pokorščino; suženjska vdanost ∙ ekspr. rešiti se suženjskega jarma suženjstva; slabš. suženjski prevod prevod, ki se v škodo stila popolnoma ujema s predlogo, z originalom súženjsko prisl.: suženjsko ponižen človek ♪
  16.      súženjstvo  -a [žǝn] s (ú) 1. gospodarsko-družbena ureditev pred fevdalizmom, v kateri so proizvajalci sužnji: suženjstvo v stari Grčiji; suženjstvo in fevdalizem 2. obstoj sužnjev: odpraviti suženjstvo v Ameriki; suženjstvo in tlačanstvo // stanje, življenje sužnjev; sužnost: osvoboditi koga suženjstva 3. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) stoletnega suženjstva; narodi so ječali v suženjstvu / suženjstvo delavcev v kapitalizmu / duhovno suženjstvo; suženjstvo predsodkom ◊ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih zaradi neporavnanih dolgov ♪
  17.      súžnja  -e ž (ú) ženska oblika od suženj: pobegla sužnja / ženska je ponekod še vedno sužnja moža ♪
  18.      súžnjelastníški  -a -o prid. (ū-ȋ) nanašajoč se na družbeno ureditev, v kateri obstaja lastništvo sužnjev: sužnjelastniška družba; sužnjelastniška država / sužnjelastniška družbena ureditev ♪
  19.      súžnjica  -e ž (ú) 1. manjšalnica od sužnja: stregle so ji mlade sužnjice 2. star. sužnja: priklanjanje sužnjic ♪
  20.      sváljčica  -e ž (ȃ) zastar. cigareta: prižgati si svaljčico ♪
  21.      svarjênje  -a s (é) glagolnik od svariti: ni hotel poslušati svarjenja in opominjanja; očetovsko svarjenje ♪
  22.      svatoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svatovalec: začele so prihajati svatovalke ♪
  23.      svečán  -a -o prid. (á) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: svečani akt ustanovitve akademije; povabilo na svečani sprejem slovesni sprejem; svečana podelitev priznanj / svečana krstna predstava / svečano kosilo // ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo; slovesen: svečana obljuba / svečana izjava 2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: svečan nastop; svečano občutje, razpoloženje; vse je bilo zelo svečano / svečani trenutki; njegov glas je bil tih in svečan; pren., ekspr. svečana tišina gozda 3. namenjen, predpisan za posebne prilike: svečana uniforma; ovratnik pri svečanem oblačilu / obleka za svečane prilike ∙ ekspr. danes je posebno svečana svečano oblečena svečáno prisl.: svečano se obleči; svečano okrašena dvorana ♪
  24.      svečeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svečenike: svečeniška halja / svečeniška služba ♪
  25.      svedòk  in svedók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) zastar. priča: bil je svedok zločinu; imel je dva svedoka // dokaz: vesel vzklik je bil svedok, kako dobrodošel je njegov obisk ♪

   35.049 35.074 35.099 35.124 35.149 35.174 35.199 35.224 35.249 35.274  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA