Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (35.074-35.098)



  1.      súmnja  -e ž (ū) knjiž. sum: to jim je vzbujalo sumnjo, da je on zažgal; iskati potrdila za svojo sumnjo
  2.      súnek  -nka m () 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto // sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh 2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek 3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev 4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih ◊ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov
  3.      súniti  -em dov.) 1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko; suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu // preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti / nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo 2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo; suniti kozarec od sebe; suniti pijanca čez prag; suniti zaboj nazaj ♦ šport. suniti kroglo (dvajset metrov) 3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase 4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico ● ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela) súnjen -a -o: vrniti sunjeno denarnico
  4.      súnkoma  prisl. () knjiž. v sunkih, s sunki: množica se sunkoma pomika k vhodu; veter se sunkoma zaganja v obraz / ihtela je tiho, sunkoma // s sunkom: sunkoma odpreti vrata / sunkoma se predramiti
  5.      súnkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na sunek: sunkovni val ob eksploziji súnkovno prisl.: sunkovno odporen
  6.      sunkovít  -a -o prid. () 1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik 2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki 3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh / sunkovito dihanje // nenaden in močen: sunkovita bolečina / sunkovita obremenitev sunkovíto prisl.: sunkovito dvigniti, se ustaviti; sunkovito izgovorjene besede
  7.      sunkovítost  -i ž () lastnost, značilnost sunkovitega: sunkovitost kretenj / sunkovitost vetra
  8.      sunljáj  -a m () star. sunek: sunljaj v ramo
  9.      supé  -ja m (ẹ̑) 1. v francoskem okolju večerja (po večerni predstavi, prireditvi): ko sta prišla iz gledališča, sta imela supe 2. knjiž., redko slovesna večerja: prirediti supe
  10.      súper  -ja tudi -pra m () žarg., teh. visokooktanski bencin: natočiti super; liter superja
  11.      súper  prid. neskl. () pog. 1. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa: to je super kič / atomska bomba je super orožje 2. izvrsten, odličen: ima super avtomobil; obleka je super ● žarg., teh. super bencin visokooktanski bencin; publ. super profit in superprofit ekstra profit; prisl.: super poješ / imam super veliko dela zelo / kot vzklik kako je s teboj? Super
  12.      super...  ali súper... predpona v sestavljenkah () za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: supermarket, supersila, supertanker b) kvalitativnega preseganja: superaristokrat, superavtomat c) visoke stopnje: superekspresen, supermoderen č) ponovitve na drugi, višji stopnji: superanaliza, superarbitraža
  13.      súperarbitrírati  -am dov. in nedov. (-) v stari Avstriji z višjo zdravniško komisijo ugotoviti (ne)sposobnost koga za vojaško službo: superarbitrirati vojaka // žarg. po taki ugotovitvi nesposobnosti odpustiti iz vojaške službe: vojaka brez prsta na desni roki so superarbitrirali súperarbitríran -a -o: biti superarbitriran
  14.      súperavtomátičen  -čna -o prid. (-á) pri katerem je avtomatično delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatičen pralni stroj; superavtomatična ura
  15.      súperavtomátski  -a -o prid. (-) pri katerem je avtomatsko delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatski pralni stroj; superavtomatska ura
  16.      súperbómba  -e ž (-ọ̑) publ. bomba, zlasti atomska, ki po rušilni moči zelo presega ostale vrste bomb: eksplozija superbombe
  17.      súpercivilizácija  -e ž (-á) publ. zelo razvita civilizacija: supercivilizacija zahodnega sveta
  18.      súperégo  -a m (-ẹ̑) psih., po Freudu nezavedna družbena plast življenja človeka, nadjaz: značilnosti superega
  19.      súperfinále  -a m (-) šport. tekma za končnega zmagovalca med prvouvrščenim in drugouvrščenim moštvom finalnega tekmovanja: košarkarski superfinale
  20.      superfosfát  -a m () agr. umetno gnojilo, ki vsebuje fosfor in kalcij: gnojiti s superfosfatom
  21.      supêrga  -e ž () nav. mn., žarg., šport. športna copata, zlasti močnejša: obuti superge
  22.      súperintendènt  -ênta in -énta m (- -é, -ẹ́) v protestantskem okolju predstojnik večje cerkvene upravne enote: postati superintendent / superintendent Trubar
  23.      supêrior  -ja m (ē) rel. predstojnik, zlasti samostana: postati superior / jezuitski, kartuzijanski superior
  24.      superiór  -ja m (ọ̑) papir. navadno bel, na eni strani gladek ovojni papir: vrečke iz superiorja
  25.      superióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden: superioren človek / intelektualno superioren; teorija o superiornih rasah // ki po moči, ugledu presega druge: gospodarsko, vojaško superiorna država / superioren poklic 2. ki kaže zavest o takem preseganju: superioren odgovor; superiorna mirnost / superioren odnos // ekspr. vzvišen, ošaben: ne bodi tako superioren; njegovo superiorno vedenje jih je žalilo / superioren do vrstnikov, nad vrstniki superiórno prisl.: superiorno odgovarjati

   34.949 34.974 34.999 35.024 35.049 35.074 35.099 35.124 35.149 35.174  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA