Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (3.499-3.523)


  1.      deka...  ali déka... in deka... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na deset: dekagram ♪
  2.      dekabríst  -a m (ȋ) pripadnik ruskega plemiškega gibanja proti carizmu ali udeleženec decembrske vstaje leta 1825: upor dekabristov ♪
  3.      dekabrístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dekabriste: dekabristično gibanje ♪
  4.      dekabrístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekabriste: dekabristovski upor ♪
  5.      dekáda  -e ž (ȃ) doba desetih časovnih enot, navadno dni: izdelati plan po dekadah in dnevih; tretja dekada v mesecu / prve dekade našega stoletja desetletja ◊ elektr. kondenzatorska dekada skupina desetih enakih kondenzatorjev, ki se morejo stopnjema vklapljati ali izklapljati; zgod. dekada teden v francoski revoluciji, ki je trajal deset dni ♪
  6.      dekáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dekado: dnevne, dekadne in mesečne planske naloge; dekadna poročila 2. mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadni način štetja; dekadni sistem ◊ elektr. dekadni kondenzator kondenzator, ki ima več kondenzatorskih dekad ♪
  7.      dekadénca  -e ž (ẹ̑) 1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima 2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence ♪
  8.      dekadénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) dekadenten: dekadenčna literatura, slika; dekadenčne pesmi / dekadenčni plesi ♪
  9.      dekadènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. predstavnik dekadentne umetnosti: ta pesnik je bil dekadent 2. knjiž., ekspr. propadajoč, propadel človek: degeneriranci in dekadenti ♪
  10.      dekadénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dekadenco: dekadentni pojavi v kulturi; dekadentno plemstvo / pesniki dekadentne literarne smeri; dekadentna umetnost ♪
  11.      dekadentízem  -zma m (ȋ) lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem; dekadenca ♪
  12.      dekadéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost dekadentnega: dekadentnost pesmi / dekadentnost filma / politična dekadentnost ♪
  13.      dekadéntski  in dekadêntski -a -o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na dekadente: dekadentski krožek / dekadentska književnost dekadentna ♪
  14.      dekadéntstvo  in dekadêntstvo -a s (ẹ̄; ē) značilnosti dekadence: dekadentstvo družbe / v tej pesmi je mnogo dekadentstva ♪
  15.      dekádičen  -čna -o prid. (á) mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadični številski sistem; dekadično število ♪
  16.      dekádika  -e ž (á) mat. aritmetika v dekadičnem številskem sistemu ♪
  17.      dékagrám  -a m (ẹ̑-ȃ) utežna mera, stotina kilograma: kava v vrečicah po dvajset dekagramov [dkg] ♪
  18.      dekalcinácija  -e ž (á) med. izguba, izgubljanje kalcija iz kosti, zob: dekalcinacija med nosečnostjo ♪
  19.      dekalóg  -a m (ọ̑) rel. deset božjih zapovedi: načela, izražena v dekalogu ♪
  20.      dekamerónski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot v Boccacciovem Dekameronu: film je zgrajen po dekameronskem načinu pripovedovanja zgodbe ♪
  21.      dekàn  in dekán -ána m (ȁ á; ȃ) 1. predstojnik fakultete: voliti dekana; dekan filozofske fakultete 2. predstojnik dekanije: župan in dekan sta bila v mestecu najvažnejši osebi ♦ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta ♪
  22.      dekanát  -a m (ȃ) 1. urad predstojništva fakultete: oddati prijavnico na dekanatu / dekanat medicinske fakultete predstojništvo 2. zastar. dekanija: nadškofijo so razdelili na dekanate ♪
  23.      dekanátski  -a -o (ȃ) pridevnik od dekanat: dekanatska pisarna ♪
  24.      dekánica  -e ž (ȃ) predstojnica fakultete: fakulteto zastopa dekanica ♪
  25.      dekaníja  -e ž (ȋ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več župnij: konferenca vseh župnikov iz dekanije ♪

   3.374 3.399 3.424 3.449 3.474 3.499 3.524 3.549 3.574 3.599  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA