Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (34.924-34.948)


  1.      strélast  -a -o prid. (ẹ̑) puščičast: strelasta oblika lista ♦ aer. strelasto krilo krilo, ki tvori z osjo trupa ostri kot; puščičasto krilo ♪
  2.      strélba  -e ž (ẹ̑) star. 1. streljanje: strelba je prenehala 2. strelno orožje: pograbil je nabito strelbo ♪
  3.      strélec  -lca m (ẹ̑) 1. kdor strelja: strelci se urijo; v boj so poslali izurjene, zanesljive strelce ∙ dela kot strelec v rudniku kot razstreljevalec, miner 2. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: ekipa nima dobrih strelcev / strelec gola ◊ astr. Strelec deveto ozvezdje živalskega kroga; lov. lov v strelcih skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje; kot povelje v strelce; zool. strelec tropska riba s prečnimi progami na hrbtu, ki občasno lovi žuželke z brizganjem vodnih kapljic, Toxotes jaculatrix ♪
  4.      strélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na streljanje: dobre strelne razmere / kopati strelne jarke strelske jarke; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja; priti v strelno razdaljo; strelno orožje / obvezati strelne rane ∙ star. strelni prah smodnik ♦ lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti ♪
  5.      strélica  in strelíca -e ž (ẹ̑; í) tanka, lahka palica z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani za streljanje z lokom; puščica: izstreliti strelico; zastrupljena strelica; švist strelic; švigniti kot strelica ∙ ekspr. te strelice letijo nanj ostri, zbadljivi očitki; ekspr. iz oči ji švigajo strelice ostri pogledi ♪
  6.      strelíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strelišče: streliške naprave / Streliška ulica ♪
  7.      stréljati  in streljáti -am, tudi stréljati -am nedov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. s sprožanjem orožja povzročati, da izstrelek zleti iz njega: začeli so streljati; streljati v tarčo, zrak; streljati s slepimi naboji, šibrami; streljati s puško, topom; streljati v rafalih; dobro, hitro streljati; leže, stoje streljati / streljati s fračo, z lokom / streljati za beguncem // ubijati s strelnim orožjem: na tem mestu je okupator med vojno streljal talce / streljati fazane, srne 2. ekspr., v zvezi streljati z očmi, s pogledi jezno ali živahno pogledovati: z očmi so streljali za njo; streljati s pogledi po dvorani 3. dov. in nedov., šport. z močnim udarcem, sunkom prizadevati si spraviti žogo v gol: streljati z velike razdalje; prehiteval je, preigraval in streljal / streljati na gol streljajóč -a -e: neprenehoma streljajoč, so napadali; streljajoči vojaki stréljan -a -o: bili so mučeni, preganjani, streljani; pes sledi streljani divjadi ♪
  8.      strelovóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strelovod: strelovodna konica; strelovodna žica / zaščititi stavbo s strelovodnimi napravami ♪
  9.      strême  -éna s (é ẹ́) 1. kovinski obroč, pritrjen z jermenom na sedlo, za oporo nog pri jahanju: podržal mu je streme; vtakniti nogo v streme / dvigniti se v stremenih 2. šport. smuška vez z jermenom ali s spiralno žico, ki poteka okrog pete in omogoča gibanje pete v navpični smeri: pritrditi stremena na smuči; stremena za skakalne smuči 3. nekdaj vrvica, trak ob razporku na spodnjem robu do kolen segajočih irhastih hlač: oblekel se je, pritegnil stremena in šel ◊ alp. iz vrvi narejena zanka, vpeta, obešena na klin, za oporo nog pri plezanju; les. priprava za vpenjanje listov žage pri polnojarmeniku ♪
  10.      stremeníca  -e ž (í) 1. jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo: podaljšati stremenice 2. jermen za pripenjanje vesla na bok čolna: vtaknil je veslo skozi stremenice in začel veslati 3. šport. na smučko pripet jermen ali spiralna žica, ki poteka okrog pete: odpeti stremenice ♪
  11.      stremíti  -ím nedov. (ȋ í) zastar. stremeti: stremiti po modrosti; stremili so za tem, da bi načrt uresničili ♪
  12.      streníranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost streniranega: streniranost športnikov ♪
  13.      strès  strésa m (ȅ ẹ́) redko stresljaj: ob stresu se je tekočina razlila ♪
  14.      strésati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga prebudil; stresati koga za ramo / pri pozdravu stresati komu roko / jok, smeh mu stresa telo; brezoseb. stresa ga ob misli na prizore, ki jih je videl; stresati se od groze, strahu // delati hitre, sunkovite gibe: stresati z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza jo stresa / mraz ga stresa (po hrbtu) 2. ekspr. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom stresa dolino; kriki so stresali ozračje 3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega: stresati grozdje v čeber, krompir na kup; stresati orehe; ekspr. oblaki stresajo dež in točo na polje // redko raztresati: stresati papirčke po tleh; košara je prepolna, zato se jabolka stresajo 4. s tresenjem odstranjevati: stresati drobtine s prta; veter stresa liste, sadeže z drevesa / stresati pepel s cigarete otresati // s tresenjem delati, da na čem ni več določene stvari: stresati prt; ne stresajte rjuh skozi okno ● ekspr. stresati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. stresati jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. letnice, podatke je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; ekspr. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. že spet stresa sitnost sitnari; ekspr. stresati smeh zelo se smejati; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno strésati se ekspr. izražati svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se stresa nad njo; v službi ima težave, doma se pa stresa stresáje: stresaje z glavo, mu je segel v besedo stresajóč -a -e: jokal je, stresajoč glavo; nebo in zemljo stresajoč grom; telo stresajoč smeh; prim. iztresati ♪
  15.      strésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko stresti: veter je stresnil šipe; stresniti koga za ramo / mraz ga je stresnil; brezoseb. stresnilo ga je po vsem telesu / dekle se je stresnilo, ko je prijelo starca za roko; od strahu se stresniti ♪
  16.      strésti  strésem dov., strésite in stresíte; nam. strést in strèst (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja: veter strese veje; počilo je, da so se stresla okna / stresel ga je, da bi ga zbudil; stresti koga za ramo / pri pozdravu stresti komu roko / pog. elektrika ga je stresla; brezoseb. streslo ga je, ko je prijel za električno žico / jok ji je stresel telo; brezoseb. streslo ga je ob tej misli; stresti se od groze, strahu // narediti hiter, sunkovit gib: komaj opazno je stresel z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza mu je stresla ude / mraz ga je stresel (po hrbtu) 2. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom je stresel pobočja; nenaden krik strese ozračje 3. s tresenjem spraviti kam kaj sipkega, drobnega: stresti krompir na kup; stresti zrnje v vrečo / stresti polento na krožnik; stresti steljo pod živino // redko raztresti: spotaknila se je in stresla jagode 4. s tresenjem odstraniti: stresti drobtine s prta; stresti sadeže z drevesa // s tresenjem narediti, da na čem ni več določene stvari: stresti obleko, prt ● ekspr. stresti jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. na fanta je stresel ploho kletvic s kletvicami je izrazil svojo jezo, nejevoljo; ekspr. stresel sem iz njega vse, kar me je zanimalo izvedel; ekspr. stresti kaj iz rokava povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; stresti koga za lase, za ušesa povleči; ekspr. zaklel je, da se je zemlja stresla zelo strésti se ekspr. izraziti svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se je stresel nanj; otroci ga ujezijo, potem se pa na ženo strese strésen -a -o: stresen krompir; stresena krpa; prim. iztresti ♪
  17.      stréti  strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu strli prste // polomiti, pokvariti: streti stol; kolo se je strlo / streti ptici peruti zlomiti // s silo, pritiskom uničiti, usmrtiti: streti črva / streti kači glavo 2. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: streti sovražnikov odpor, stavko / nič ni moglo streti njegove samozavesti; streti komu voljo 3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, brez volje do življenja: bridkost, nesreča, obup stre človeka; ta novica bo mater strla; njegove besede so me popolnoma strle / moralno streti koga 4. odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so strle ves lan ● ekspr. bolezen in domotožje sta ga strli v nekaj tednih sta povzročili, da je umrl; ekspr. spravi se, sicer ti strem kosti te zelo pretepem; ekspr., streti okove osvoboditi se; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; ekspr. streti sovražnika premagati; ekspr. streti komu srce čustveno ga zelo prizadeti; ekspr. streti koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga stŕt -a -o: strt oreh; njegov obraz je strt; sovražnik še ni strt; strto srce; biti duševno in telesno strt; prisl.: strto vzdihniti ♪
  18.      strežájka  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki streže gostom, navadno nepoklicno: strežajke na svatbi, veselici 2. v nekaterih deželah služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: pozvoniti strežajki ♪
  19.      stréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki streže: za strežnice na gostiji so najeli mlada dekleta; hitra, prijazna strežnica 2. bolnišnična delavka, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: v bolnici potrebujejo nekaj novih strežnic / bolniška strežnica 3. v nekaterih deželah služabnica, zlasti za osebno strežbo: pozvoniti strežnici ♪
  20.      stréžnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor streže: radi so ga najemali za strežnika; hiter, prijazen strežnik 2. bolnišnični delavec, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: bolnik je pozvonil strežniku / bolniški strežnik 3. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo: strežnik mu je prinesel zajtrk; livrirani strežniki 4. v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih: duhovnik in strežniki ♪
  21.      stréžniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na strežnike: opravljati strežniška dela / strežniška obleka / medicinsko in strežniško osebje ♪
  22.      stréžništvo  -a s (ẹ̑) opravljanje strežniških del: denar si je prislužila s strežništvom / zbralo se je vse strežništvo strežno osebje ♪
  23.      strgáč  -a m (á) strgalo: podrgniti s strgačem / na strgaču si je očistil blatne čevlje na strgalniku ◊ gozd. strgač orodje za zaznamovanje drevja; zool. žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus ♪
  24.      strgáča  -e ž (á) 1. priprava za strganje, odstranjevanje: postrgati umazanijo s strgačo; z železno strgačo je zgladil rob police // priprava za strganje, drobljenje: naribati hren na strgačo 2. nar. tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja navadno za sušenje sena: naložiti seno na strgačo ◊ les. rašpa; rib. vlačilna mreža za lovljenje živalskih organizmov z morskega dna; zool. s hitinastimi zobci pokrit jezik večine mehkužcev ♪
  25.      strgálce  -a s (ā) manjšalnica od strgalo: s strgalcem očistiti umazanijo s posode ♪

   34.799 34.824 34.849 34.874 34.899 34.924 34.949 34.974 34.999 35.024  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA