Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (34.774-34.798)


  1.      stolíček  -čka m (ȋ) nar. stolček: sesti na stoliček / vrtljivi stoliček ♪
  2.      stolíčka  -e ž (ȋ) nar. stolček: primaknila je stoličko k ognjišču / podnožna stolička pručka ♪
  3.      stólíst  -a -o prid. (ọ̑-ȋ ọ̑-ȋ) ekspr. ki ima veliko listov: ležal je v senci stolistega hrasta ♦ vrtn. stolista roža roža stolistnica ♪
  4.      stólísten  -tna -o prid. (ọ̑-ȋ) vrtn., v zvezi stolistna roža roža stolistnica: šopek stolistnih rož ♪
  5.      stólístnica  -e ž (ọ̑-ȋ) vrtn., navadno v zvezi roža stolistnica vrtnica s polnimi belimi ali rdečimi dišečimi cveti, katerih peclji so obrasli z žlezavimi dlakami, Rosa centifolia: posaditi rože stolistnice ♪
  6.      stolmáčiti  -im dov. (á ȃ) star. 1. razložiti, pojasniti: stolmačil mu je smisel besed 2. prevesti: stolmačiti knjigo v slovenščino ♪
  7.      stólnica 1 -e ž (ọ̑) cerkev pri sedežu škofije: maševati v stolnici; pročelje stolnice / ljubljanska stolnica ● star. dalj časa je živel v stolnici v glavnem mestu ♪
  8.      stólnica 2 -e [u̯n] ž (ọ̑) nar. prekmursko prt: pogrniti mizo z belo stolnico ♪
  9.      stólničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolnični zvonik / stolnični organist ♪
  10.      stólnik  -a m (ọ̑) 1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi: ob slavnostih so morali vojvodi streči stolniki // naslov za plemiča: deželni stolnik 2. nar. koroško pšenični kruh: za praznik je bilo dovolj klobas, mesa in stolnika ♪
  11.      stólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolniški zvonik / stolniška šola ♪
  12.      stoloravnátelj  -a m (ȃ) zastar. vodja omizja pri pojedini: stoloravnatelj je skrbel, da so bili pri zdravici vsi kozarci polni; določiti stoloravnatelja ♪
  13.      stôlov  -a -o (ó) pridevnik od stol: stolova noga; oprla se je na stolovo naslonjalo ♪
  14.      stolováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž., s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: v tem mestu so stolovali ruski carji // imeti delovno mesto: guverner je stoloval v mestu ob meji / ravnatelj stoluje v neprimernih prostorih 2. knjiž. imeti oblast, vladati: Habsburžani so stolovali dolgo časa / žena je stolovala in ukazovala kakor doma 3. ekspr. biti, nahajati se: na podstavku stoluje lepo izklesan kip / v tem fotelju je včasih stoloval stari oče sedel; v starih časih je tu stoloval znan umetnik živel, prebival; razvaline stolujejo nad reko se dvigajo ● knjiž., ekspr. stoloval je na čelu mize ponosno, oblastno sedel ♪
  15.      stòlp  stôlpa m (ȍ ó) visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb: stolp stoji na vrhu hriba; zgraditi stolp; okrogel, stopničast, trapezast stolp; stolpi na srednjeveških trdnjavah; grad s stolpi / cerkveni stolp; obrambni, stražni stolp; ustavili so se pri razglednem stolpu / Aljažev stolp na Triglavu; Eifflov stolp // s prilastkom tej stavbi podobna naprava: antenski stolp; kontrolni stolp na letališču; burja je podrla novi televizijski stolp; vrtalni stolpi za črpanje nafte ● babilonski stolp po bibliji ki naj bi segal do neba; knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja; stolp dima steber ◊ alp. stolp velika pokončna, samostojno stoječa skala; strojn. hladilni stolp v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; šport. skakalni stolp naprava za skakanje v vodo; teh. komandni stolp iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču ♪
  16.      stôlpast  -a -o prid. (ó) podoben stolpu: stolpasta hiša; stolpasta oblika gradov / ekspr. stolpasta senca ♪
  17.      stôlpec  -pca m (ō) 1. manjšalnica od stolp: gradič s stolpci / zlagati kovance v stolpce / živosrebrni stolpec v toplomeru; stolpec dima 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino: besedilo je tiskano v dveh stolpcih; časopisni stolpci; naslov v širini dveh stolpcev / korekturni stolpci krtačni odtis s tiskarskega stavka, ki še ni razporejen ∙ ekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce časopisov veliko pišejo o njej 3. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: izpolniti stolpce blagajniškega dnevnika; vpisati črke v navpični stolpec; prvi stolpec tabele / moral je sešteti dva stolpca števil ♪
  18.      stôlpek  -pka m (ō) manjšalnica od stolp: zidovje z zobčastimi nadzidki in stolpki ♪
  19.      stôlpen  -pna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na stolp: stolpna lina; stolpna ura / delal je v stolpni sobi ♪
  20.      stolpìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od stolp: stolpiči na palači se krušijo; grajski stolpiči 2. nekajnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: urediti gredice okoli stolpičev; petnadstropen stolpič; stanovanjski stolpiči 3. ekspr. steber, stebriček: bršljan je opletal stolpiče ob vhodu; oder je stal na stolpičih 4. redko rubrika, stolpec: na seznamu je bil tudi stolpič za poklice; poiskati številko v spodnjem stolpiču ♪
  21.      stolpíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik; izrezljano stolpičasto stojalo 2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu ♪
  22.      stolpíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od stolp(ič): od gradu je ostalo le obzidje s stolpički ♪
  23.      stolpíčiti se  -im se nedov. (í ȋ) knjiž. kopičiti se, grmaditi se: ob progi se stolpičijo visoke gore; pren. problemi se vedno bolj stolpičijo ♪
  24.      stolpíčje  -a s (ȋ) več stolpičev, stolpiči: stolpičje gradu ♪
  25.      stôlpnica  -e ž (ȏ) zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: zidati stolpnice in bloke; vseliti se v stolpnico; betonske stolpnice ♪

   34.649 34.674 34.699 34.724 34.749 34.774 34.799 34.824 34.849 34.874  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA