Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (3.449-3.473)


  1.      degumírati  -am dov. in nedov. (ȋ) tekst. odstraniti lepljive, klejaste sestavine iz tkanine: degumirati surovo svilo degumíran -a -o: degumirana svila ♪
  2.      degustácija  -e ž (á) ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo; pokušnja: po degustaciji so nekatera vina prestavili v bolj ustrezne skupine; vinska degustacija; degustacija peciva / priredili so razstavo in degustacijo novih specialitet ♪
  3.      degustacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degustacijo: degustacijska komisija / degustacijske sposobnosti degustatorja ♪
  4.      degustátor  -ja m (ȃ) strokovnjak za pokušnjo, pokuševalec: degustator vina; mednarodna komisija enologov degustatorjev ♪
  5.      degustírati  -am nedov. in dov. (ȋ) opravljati pokušnjo, pokušati: degustirati vina ♪
  6.      deheroizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odvzeti, odstraniti, kar je herojskega: v romanu je deheroiziral vojno / jemlje smisel njegovemu junaštvu in ga deheroizira ♪
  7.      dehidrácija  -e ž (á) odvzem ali izguba vode iz česa: dehidracija rude, živil; dehidracija organizma zaradi hude bolezni ♪
  8.      dehidríranje  -a s (ȋ) glagolnik od dehidrirati: dehidriranje živil; postopek za dehidriranje ♪
  9.      dehidrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti, odstraniti vodo iz česa: dehidrirati krmo, meso dehidríran -a -o: dehidrirana hrana, zelenjava; dehidrirano mleko mleko v prahu ♪
  10.      dehidríren  -rna -o prid. (ȋ) s katerim se dehidrira: dehidrirna aparatura; dehidrirno sredstvo ♪
  11.      dehniti  ipd. gl. dahniti ipd. ♪
  12.      dehtênje  -a [dǝh tudi deh] s (é) glagolnik od dehteti: dehtenje rož / poletno dehtenje narave ♪
  13.      dehtéti  -ím [dǝh tudi deh] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í) 1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad 2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni dehtèč -éča -e: dehteči vrtovi; dehteče cvetlice ♪
  14.      dehtív  -a -o [dǝh tudi deh] prid. (ȋ í) knjiž. 1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči 2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje dehtívo prisl.: dehtivo vlečejo vase vonj pečenke ♪
  15.      dehtívost  -i [dǝh tudi deh] ž (í) star. močna želja, sla: neustavljiva dehtivost ♪
  16.      dehumanizácija  -e ž (á) odvzem, odstranitev človeških vrednot, dostojanstva; razčlovečenje: dehumanizacija človeka; dehumanizacija umetnosti; protest, upor zoper dehumanizacijo ♪
  17.      dehumanizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo; razčlovečiti: dehumanizirati človeka; dehumanizirati umetnost dehumanizíran -a -o: dehumanizirana civilizacija; dehumanizirano življenje ♪
  18.      deificíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deificirati: deificiranje kraljevske oblasti; deificiranje posameznika ♪
  19.      deificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. poveličevati, častiti kot božanstvo: Rimljani so svoje cesarje deificirali / deificirati žensko deificíran -a -o: deificirana narava ♪
  20.      deifikácija  -e ž (á) knjiž. poveličevanje, čaščenje česa kot božanstva: deifikacija življenja ♪
  21.      déiktičen  tudi deíktičen -čna -o [prva oblika dejk-] prid. (ẹ́; í) ped., v zvezi deiktična metoda metoda demonstracije ♪
  22.      deionizácija  -e ž (á) elektr. izginitev ionov v ionizirani snovi: povzročiti deionizacijo ♪
  23.      deíst  -a m (ȋ) pristaš deizma: bil je prosvetljenec in deist; angleški deisti ♪
  24.      deístičen  -čna -o (í) pridevnik od deizem: deistična filozofija ♪
  25.      de iúre  [dejure] prisl. (ȗ) knjiž. pravno: priznati pravice de iure ♪

   3.324 3.349 3.374 3.399 3.424 3.449 3.474 3.499 3.524 3.549  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA