Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (34.374-34.398)


  1.      staniólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na staniol: staniolna folija / bonboni, zaviti v staniolni papir ♪
  2.      staniólski  -a -o prid. (ọ̑) redko staniolen: staniolska vrečka / staniolski papir ♪
  3.      staníšče  -a s (í) star. dom, stanovanje: hrano in stanišče je imel pri teti ● star. pastirji so se pred nevihto zatekli v svoje stanišče svojo pastirsko kočo ♪
  4.      staníti  -ím tudi stániti -im dov., stánil; stánjen tudi stanjèn (ȋ í; ā ȃ) knjiž. stanjšati: staniti žico; staniti s kovanjem / staniti testo razvaljati, razvleči ♪
  5.      stánje 1 -a s (ā) navadno s prilastkom 1. kar je v kakem času določeno z dejstvi, nanašajočimi se a) na kvaliteto, uporabnost, sposobnost obstajanja česa: stanje hiše po potresu; stanje vozila ob prevzemu; vzdrževati orodje v dobrem stanju; sadje je v takem stanju, da ga je treba takoj porabiti / z oslabljenim pomenom stanje posevkov je po zadnjem dežju boljše posevki so po zadnjem dežju boljši b) na telesne ali duševne sposobnosti, funkcije koga: kontrolirati stanje bolnika po operaciji; ranjenec je v kritičnem stanju / duševno in telesno stanje; zdravstveno stanje otroka ob vpisu v šolo c) na količino, množino česa: stanje zalog se ni spremenilo; nadzorovati stanje vode ob deževju / število dispanzerjev se je v primerjavi s predvojnim stanjem podvojilo številom / gmotno stanje se mu je izboljšalo / nespremenjeno številčno stanje otrok v razredu število // kar je v kakem času pri čem določeno z razmerami, okoliščinami, kakimi dejstvi sploh: poročati o stanju na fronti; zahtevati podatke o stanju v podjetju / stanje v kmetijstvu se izboljšuje; povzročil je nesrečo, ker ni upošteval stanja na cesti; izgubiti pregled nad gospodarskim in političnim stanjem v državi / stanje v ozračju 2. kar nastopi pri kom kot posledica določenega duševnega ali telesnega dogajanja: bil je potrt in bal se je, da bo to stanje dolgo trajalo; spal je in v tem stanju so ga ujeli; bolezenska stanja; zbuditi koga iz hipnotičnega stanja; stanje nezavesti / vznes. njegova žena je v blagoslovljenem stanju noseča / z oslabljenim pomenom: biti v budnem stanju buden; narediti kaj v vinjenem stanju vinjen // kar nastopi pri čem, kje kot posledica določenega dogajanja, procesa, dejstev sploh: v podjetju je zavladala zmeda in to stanje je bilo težko odpraviti; anarhično stanje v družbi; brezvetrno stanje / obdelovati jeklo v razžarjenem stanju / publ., z oslabljenim pomenom: tovornjak je v nevoznem stanju nevozen; tehtati kaj v suhem stanju suho; stanje muževnosti pri drevju muževnost / izjemno ali izredno stanje v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine; obsedno stanje v nekaterih državah v katerem na določenem področju vojaška uprava zamenja civilno oblast 3. fiz., kem., v zvezi agregatno stanje vsaka od možnosti pojavljanja snovi, določena z gibanjem molekul, atomov: plinasto, tekoče, trdno agregatno stanje ● neustalj. včeraj ni bil v stanju napisati pisma ni bil sposoben, ni mogel ◊ fin. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem; fiz. breztežnostno stanje stvari; jur. brezustavno stanje; osebno stanje pravno pomembne značilnosti osebe glede na spol, starost, državljanstvo; lingv. glagoli stanja glagoli, ki ne izražajo dejanja ali procesa; v trpnem stavku je osebek nosilec stanja; polit. brezdržavno stanje; zool. letargično stanje živali ♪
  6.      stánje 2 -a s (á) glagolnik od stati: od stanja so jo bolele noge; stanje na soncu mu lahko škoduje / jed je bila zaradi dolgega stanja postana ♪
  7.      stánjšanje  tudi iztánjšanje -a s (ȃ) glagolnik od stanjšati: stanjšanje vrvi, žice ♪
  8.      stánjšati  -am tudi iztánjšati -am dov. (ȃ) narediti (bolj) tanko: stanjšati nit, žico; stanjšati pločevino na robovih; stanjšati s kovanjem, valjanjem; plast snega se je stanjšala ● tak kroj obleke postavo stanjša naredi vitkejšo; ekspr. med boleznijo se je precej stanjšal je shujšal stánjšan tudi iztánjšan -a -o: steber je na vrhu stanjšan; stanjšana konica; stanjšana žica ∙ knjiž., redko imeti stanjšan okus izostren, prefinjen ♪
  9.      stanodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo: stanodajalec mu je povišal najemnino ♪
  10.      stanodajálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od stanodajalec: skleniti pogodbo s stanodajalko ♪
  11.      stanoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor stanuje navadno v hiši, bloku: sestanek stanovalcev; hišni red za stanovalce / mesto ima več kot sto tisoč stanovalcev prebivalcev ♪
  12.      stanovalíšče  -a s (í) zastar. stanovanje, bivališče: nikjer ni bilo videti človeškega stanovališča; dijaško stanovališče ♪
  13.      stanoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od stanovalec: stanovalci in stanovalke ♪
  14.      stanovánjce  -a s (ȃ) ekspr. manjšalnica od stanovanje: najel je lepo stanovanjce; sestajali so se kar v njenem stanovanjcu ♪
  15.      stanovánje  -a s (ȃ) 1. prostor, prostori za bivanje, povezani v funkcionalno celoto: imeti, dobiti, kupiti, prodajati stanovanje; opremiti, pobeliti stanovanje; preseliti se v novo stanovanje; otroci tekajo po stanovanju; majhno, prostorno stanovanje; mrzlo, sončno stanovanje; stanovanje v bloku; lastnik, najemnik stanovanja / dvosobno, troinpolsobno stanovanje; kletno, podstrešno stanovanje; lastniško, najemniško stanovanje; solidarnostno stanovanje zgrajeno s sredstvi za solidarnostno gradnjo stanovanj / navedite stanovanje kraj in ulico, kjer stanujete 2. dom, bivališče: za stanovanje mu je namenil majhno sobo na podstrešju / vzeti na stanovanje; imeti koga na stanovanju ◊ arhit. orientirati stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin stanovanja glede na strani neba; jur. naturalno stanovanje nekdaj ki nadomešča del plače ♪
  16.      stanovánjski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stanovanje: stanovanjski prag; izmeriti stanovanjsko površino / stanovanjski prostori / stanovanjski lastnik, najemnik / stanovanjska oprema; oblikovalec stanovanjskega pohištva / stanovanjski blok; stanovanjska etaža; stanovanjska hiša / stanovanjska četrt, soseska / stanovanjski sklad; stanovanjska komisija; podpisati stanovanjsko pogodbo; stanovanjsko varčevanje / stanovanjska kultura; slabe stanovanjske razmere; stanovanjska stiska je velika / stanovanjska skupnost do 1965 skupnost, ki skrbi za komunalno in socialno politiko občine in za napredek naselja ♦ tur. stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah; urb. stanovanjska struktura razmerje med različnimi velikostmi stanovanj v stanovanjskem objektu, stanovanjski soseski ♪
  17.      stanováti  -újem nedov. (á ȗ) imeti kje stanovanje, bivališče navadno daljši čas: stanovati v bloku, v prvem nadstropju / začasno stanuje pri prijatelju; nekaj časa je stanovala v hotelu; stanuje privatno / stanovati na deželi, v mestu prebivati, živeti stanujóč -a -e: občanka, stalno stanujoča v Ljubljani; doma stanujoči otroci ♪
  18.      stanovíšče  -a s (í) zastar. stanovanje, bivališče: nikjer nima pravega stanovišča / velikokrat menja svoje stanovišče ♪
  19.      stanovít  -a -o prid. (ȋ) star. stanoviten: stanovita ženska / njegovi nazori so stanoviti, ne boš ga pregovoril / njena zveza ni bila stanovita ♪
  20.      stanovíten  -tna -o prid., stanovítnejši (ȋ) ki dalj časa vztraja, ostaja pri svojih odločitvah, navadah, nazorih: stanoviten človek; vedno si je želel stanovitno ženo / stanoviten značaj trden, neomajen; stanovitna ljubezen // star. nespremenljiv, stalen: vreme je že dalj časa stanovitno / nekateri predmeti imajo stanovitno vrednost ● zastar. te trte so stanovitne proti ušem odporne stanovítno prisl.: svojo domovino ljubi stanovitno; stanovitno je prenašal vse težave ♪
  21.      stanovítnež  -a m (ȋ) ekspr. stanoviten človek: malo je takih stanovitnežev, kot je on ♪
  22.      stanovítnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost stanovitnega človeka: poznal je njegovo stanovitnost; stanovitnost in doslednost // star. nespremenljivost, stalnost: stanovitnost običajev; stanovitnost vremena ♪
  23.      stanovník  -a m (í) zastar. prebivalec, stanovalec: stanovniki vasi so se zbrali okoli kresa ♪
  24.      stanovníški  -a -o prid. (ȋ) lingv., v zvezi stanovniško ime ime po kraju prebivanja: raziskovati stanovniška imena ♪
  25.      stanóvski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na stan, poklic: stanovski kolegi, tekmeci, tovariši / stanovske dolžnosti / shod stanovske organizacije / zbirka stanovskih pesmi; stanovska znamenja ♦ šol. stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic // nanašajoč se na stan, družbeni sloj: stanovski privilegiji; stanovska pripadnost stanóvsko prisl.: stanovsko opredeljena vzgoja; stanovsko razslojeno prebivalstvo; stanovsko zavedni člani ♪

   34.249 34.274 34.299 34.324 34.349 34.374 34.399 34.424 34.449 34.474  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA