Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (34.074-34.098)



  1.      sŕčev  -a -o prid. () nanašajoč se na srce 8: srčev as; srčeva desetka
  2.      srčevína  -e ž (í) les. jedrovina: hrast z malo srčevine
  3.      srčíca  -e ž (í) redko srčika: srčica debla / srčica solate / knjiž. srčica problema, spora jedro, bistvo
  4.      srčíka  tudi sŕčika -e ž (í; ) 1. notranji, osrednji del stebla, debla: dolbsti srčiko hrasta; srčika palme // srednji, najmlajši listi solate, zelja: izrezati srčike / srčika solate, zelja ♦ les. srčika debla vlakna v sredini debla 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, bistvo: raziskati srčiko problema, spora / ta glasba je srčika njegovega življenja / idejna srčika romana 3. agr. češnja z debelimi plodovi srčaste oblike: obirati srčike
  5.      sŕčiti  -im nedov.) knjiž. opogumljati, hrabriti: njegova hladnokrvnost jih je srčila
  6.      sŕčkan  -a -o prid. () ekspr. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: srčkan otrok; srčkan teliček; dekle je zelo srčkano / srčkana kapica sŕčkano prisl.: malčki so srčkano pristopicali v sobo
  7.      sŕčkanje  -a s () ekspr. ljubkovanje: srčkanje otroka / srčkanje zaljubljenega parčka
  8.      sŕčkanost  -i ž () ekspr. lastnost, značilnost srčkanega človeka: otrokova srčkanost / srčkanost jamic na licih
  9.      sŕčkast  -a -o prid. () podoben srčku: srčkaste ustnice
  10.      sŕčkati  -am nedov. () ekspr. ljubkovati: srčkati otroka; rada se srčka pri materi / srčkala sta se v parku na klopi
  11.      sŕčnica  -e ž () bot. rastlina z dlanasto deljenimi ali enostavnimi listi in drobnimi rožnatimi cveti, Leonurus: na tem travniku raste srčnica / navadna srčnica
  12.      sŕčnost  -i ž () 1. knjiž. pogum, odločnost: v težavah, ki so ga zadele, je pokazal veliko srčnost; srčnost borcev / srčnost jim je upadla 2. star. prisrčnost, prijaznost: sprejel jih je z veliko srčnostjo
  13.      sŕd  -a m () 1. velika stopnja jeze: srd ga je premagal; v njem je rasel srd; spraviti koga v srd; ekspr. popadel ga je divji srd; izbruh srda / govoriti s srdom v glasu 2. ekspr. silovitost, divjost: srd nevihte se je polegel; srd valov
  14.      srdít  -a -o prid., srdítejši () 1. zelo jezen: biti, postajati srdit; ves srdit je začel ugovarjati // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko jezo: kričal je s srditim glasom; srdit obraz, pogled; srdite kretnje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, z veliko intenzivnostjo: pograbila ga je srdita jeza; srdito grmenje topov / srdit boj, prepir srdíto prisl.: srdito mahati z rokami; srdito pogledati
  15.      srdítež  -a m () ekspr. kdor se zelo jezi: srditeža sta bila hitro pripravljena na pretep; nerazsoden srditež
  16.      srdíti  -ím, tudi srdíti in sŕditi -im nedov. ( í; ŕ) spravljati v veliko jezo: srdi jih človeška neumnost; srdi ga, če mu ugovarjajo srdíti se, tudi srdíti se in sŕditi se čutiti, izražati veliko jezo: ali se oče še srdi; srdi se sam nase
  17.      srdítost  -i ž () velika stopnja jeze: srditost ga je minila; izbruh srditosti / težko prenaša njegovo srditost // ekspr. velika stopnja česa sploh: spori, značilni po svoji srditosti / srditost boja
  18.      srdorít  -a -o prid. ( ) redko jeznorit: fant je nagel in srdorit
  19.      srébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od srebati: motilo ga je njegovo srebanje / počitek ob srebanju kave
  20.      srébati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄) spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi: srebati juho; srebati iz skodelice; pri jedi sreba / srebati školjke // ekspr. piti v majhnih požirkih: srebali sta čaj in prigrizovali piškote; počasi, z užitkom srebati kavo / sedel je v gostilni in srebal vino ∙ pog., ekspr. rad ga sreba pije (alkoholne pijače) srebáje: srebaje kavo, sta se pogovarjala
  21.      srébkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. srebati: srebkati kavo
  22.      srebljáj  -a m () količina česa tekočega, ki se naenkrat srebne: odpil je srebljaj kave in odložil skodelico
  23.      srebljáti  -ám nedov.) ekspr. srebati: moški so gledali televizijo in srebljali pivo
  24.      srébniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo šumeči glasovi: srebniti malo juhe; hlastno je srebnil iz kozarca // ekspr. malo popiti: dal ji je piti, pa je samo srebnila ∙ pog., ekspr. rad ga srebne pije (alkoholne pijače)
  25.      srebrár  -ja m (á) izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra: po poklicu je srebrar; delavnice srebrarjev in zlatarjev

   33.949 33.974 33.999 34.024 34.049 34.074 34.099 34.124 34.149 34.174  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA