Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (33.949-33.973) 
- sprovájati -am nedov. (ā) 1. žarg., polit. uresničevati, izvajati, izpolnjevati: sprovajati načrt / sprovajati ideje v prakso; sprovajati zakon v življenje 2. zastar. spremljati, voditi: sprovajati goste po mestu ♪
- sprovêsti -vêdem dov., sprovêdel in sprovédel sprovêdla, stil. sprovèl sprovêla (é) 1. žarg., polit. uresničiti, izvesti, izpolniti: sprovesti načrt / sprovesti uredbo v življenje 2. zastar. spremiti, popeljati: sprovesti goste v salon; sprovesti koga na sprehod sprovedèn -êna -o: ideja, sprovedena v življenje ♪
- sprovocírati -am dov. (ȋ) 1. spodbuditi koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: nasprotniki so ga sprovocirali; govornik se ni dal sprovocirati 2. ekspr. izzvati: s svojim odkritosrčnim pogovorom jo je sprovocirala / sprovocirati spopad, spor ♪
- spróžanje -a s (ọ́) glagolnik od sprožati, začeti: sprožanje orožja; priprava za sprožanje / sprožanje aktualnih vprašanj ♪
- spróžanje tudi izpróžanje -a s (ọ́) glagolnik od sprožati, iztegovati: sprožanje prsta / sprožanje roke predse ♪
- spróžati -am nedov. (ọ́) 1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: sprožati s snegom pokrite veje 2. z dotikom, s sprostitvijo spravljati a) v delovanje: glasbeni avtomat sprožajo kovanci; sprožati alarmne naprave; polhi sprožajo pasti b) v gibanje, premikanje: sprožati hlode po drči 3. nav. ekspr. povzročati, da kaj nastaja, se začenja: sprožati nasprotovanja; živčna napetost lahko sproža bolezni / publ. take odločitve sprožajo vrsto vprašanj 4. ekspr. vzbujati, povzročati: glasba sproža v človeku različna čustva; igra je sprožala pri gledalcih smeh ♪
- spróžati -am tudi izpróžati -am nedov. (ọ́) hitro iztegovati: sprožati prste // iztegovati sploh: sprožati noge, roke (predse) ♪
- spróženje -a s (ọ́) glagolnik od sprožiti, začeti: sproženje puške; mehanizem za sproženje / sproženje sodnega postopka ♪
- sproževáti -újem nedov. (á ȗ) redko sprožati, prožiti: sproževati orožje / sproževati nasprotovanja ♪
- sprožílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) 1. vzvod mehanizma za sprožitev orožja: sprožilec se zaskoči; potegniti za sprožilec; sprožilec pri puški / dati prst na sprožilec 2. fot. priprava, s katero se sproži zaklop v fotografskem aparatu, filmski kameri: pritisniti na sprožilec / žični sprožilec 3. knjiž. kar povzroči, da kaj nastane, se začne: ta dogodek je bil sprožilec upora; notranji sprožilci njegovih dejanj ♪
- sprožílen -lna -o prid. (ȋ) 1. ki kaj sproži: sprožilni mehanizem / sprožilni gumb; sprožilna sila 2. knjiž. ki povzroči, začne kako dogajanje: sprožilni motiv drame ♦ lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje ♪
- sprožílo -a s (í) 1. priprava za sprožitev, aktiviranje česa: zavarovati sprožilo; potegniti za sprožilo ročne bombe; sprožilo pri pasti 2. fot. priprava, s katero se sproži zaklop v fotografskem aparatu, filmski kameri: pritisniti na sprožilo / žično sprožilo 3. knjiž. kar povzroči, da kaj nastane, se začne: to je bilo sprožilo njegovega pisanja; vsakdanji dogodki so lahko sprožilo za umetniško obravnavo ♪
- sprožítelj -a m (ȋ) knjiž. pobudnik, začetnik: sprožitelj gibanja ♦ jur. sprožitelj postopka ♪
- sprožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od sprožiti, začeti: sprožitev puške; mehanizem za sprožitev orožja / sprožitev sodnega postopka, upravnega spora; sprožitev kemičnega procesa, reakcije ♪
- sprožítev tudi izprožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od sprožiti, iztegniti: sprožitev prsta, roke ♪
- sprožíti in spróžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti, povzročiti, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: sprožiti s snegom obloženo vejo 2. z dotikom, s sprostitvijo spraviti a) v delovanje: sprožiti alarmno napravo; lisica je sprožila nastavljeno past / sprožiti fotografski aparat / pomeril je in sprožil; po nesreči se je puška sprožila / sprožiti strel ustreliti b) v gibanje, premikanje: stopal je previdno, da ne bi sprožil kamenja; plaz se sproži / sprožiti puščico; pren., ekspr. s svojim člankom je sprožil plaz ogorčenja 3. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nastane, se začne: ta odločitev je sprožila nasprotovanje; spor je sprožil vojno; sprožiti demonstracije, spopade / publ.: sprožiti akcijo dati pobudo zanjo, začeti jo; na sestanku so sprožili vprašanje organizacije so začeli razpravljati o organizaciji; ob tem problemu se vedno sproži živahna razprava 4. ekspr.
vzbuditi, povzročiti: igra je sprožila pri gledalcih veselo razpoloženje ● ekspr. četa je prečkala cesto, ne da bi bilo treba sprožiti en sam strel brez boja, streljanja; ekspr. sprožilo se je iz njega: Nič posebnega se ni zgodilo hitro je rekel ◊ elektr. sprožiti impulz; jur. sprožiti postopek, pravdo; kem. sprožiti (kemično) reakcijo; šport. sprožiti štoparico spróžen -a -o: sprožen plaz; sprožena past; ponovno je bilo sproženo vprašanje razorožitve ♪
- sprožíti in spróžiti -im tudi izprožíti in izpróžiti -im dov. (ȋ ọ́) hitro iztegniti: sprožiti prst / sprožiti kazalec ob palcu // iztegniti sploh: sedel je in sprožil noge; sprožiti roko predse, v pozdrav ∙ pristopil je k mizi in sprožil dlan začel prosjačiti spróžen tudi izpróžen -a -o: sprožene noge, roke ♪
- sprožljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da sprožiti: past je bila lahko sprožljiva in zato nevarna ♪
- sprožník -a m (í) knjiž., redko sprožilec: pritisniti na sprožnik ♪
- sprstenéti -ím dov. (ẹ́ í) agr. spremeniti se v prst: listje sprsteni; pren., knjiž. v teh gričih so sprsteneli njegovi predniki sprstenèl in sprstenél -éla -o: sprstenele organske snovi ♪
- sprstenína -e ž (í) agr. razkrojene organske snovi; humus: ta zemlja vsebuje dovolj sprstenine ♪
- sprstenínast -a -o prid. (í) agr. ki vsebuje veliko sprstenine; humozen: sprsteninasta tla ♪
- spršíti se -ím se dov., spŕšil se (ȋ í) knjiž., redko razpršiti se: valovi se spršijo ob skalah / spršiti se v prah ♪
- sprtíja -e ž (ȋ) knjiž. razprtija: izogibati se sprtijam ♪
- spŕtost -i ž (ȓ) stanje sprtega človeka: njuna sprtost že dolgo traja ♪
33.824 33.849 33.874 33.899 33.924 33.949 33.974 33.999 34.024 34.049 
