Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (33.799-33.823)



  1.      spremínjati  -am tudi izpremínjati -am nedov. (í) 1. delati, da kaj ni več tako, kot je bilo: spreminjati besedilo, načrt, vsebino; življenje se spreminja / listje že spreminja barve rumeni; spreminjati glas; spreminjati obliko česa; fizikalno, kemično se spreminjati; spreminjati se na bolje / spreminjati držo / spreminjati cene; spreminjati hitrost, količino, prostornino; število zaposlenih se spreminja // povzročati, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: taka srečanja človeka spreminjajo; življenje v samoti nas spreminja / otrok se je začel v novem okolju kmalu spreminjati 2. delati, da kaj ni več isto, kot je bilo: spreminjati meje; spreminjati smer / spreminjati imena, priimke / pogosto spreminja kraj bivanja se seli 3. v zvezi z v delati, povzročati, da kaj postane kaj drugega: spreminjati mehansko energijo v električno; spreminjati močvirja v rodovitno zemljo; voda se spreminja v paro / spreminjati se iz sovražnika v prijatelja / negodovanje se spreminja v jezo; ekspr. glina se pod njegovimi rokami spreminja v umetnino ● od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; pavovo perje se lepo spreminja se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih; časi se spreminjajo in mi z njimi ◊ lingv. zveneči soglasniki se pred nezvenečimi spreminjajo v nezveneče spreminjajóč tudi izpreminjajóč -a -e: človek, spreminjajoč naravo, spreminja tudi sebe; spreminjajoče se barve
  2.      spreminjàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. spreminjast: spreminjave barve / spreminjavo razpoloženje
  3.      spreminjáva  -e ž () star. spreminjanje: spreminjava barv / pazljivo je spremljal spreminjavo govornikovega obraza
  4.      spreminjávček  tudi izpreminjávček -čka m () zool., navadno v zvezi veliki spreminjavček dnevni metulj z barvno spreminjajočimi se krili, Apatura iris
  5.      spreminjávost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost spreminjavega: spreminjavost barv / spreminjavost razpoloženja
  6.      spreminjeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj spreminja: naprednjaki in spreminjevalci družbe
  7.      spreminjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na spreminjanje: spreminjevalni proces / spreminjevalne okoliščine ♦ jur. spreminjevalni predlog predlog, s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog
  8.      spremísliti  -im dov.) star. premisliti, preudariti: vse je dobro spremislil / hotel je nekaj reči, pa se je spremislil
  9.      spremíti  in sprémiti -im, tudi sprémiti -im dov. ( ẹ́; ẹ̄) iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremiti koga do vrat, iz hiše; spremil jo je na postajo ∙ ekspr. spremil jo je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledal za njo; vznes. včeraj smo ga spremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom
  10.      sprémljanje  -a s (ẹ́) glagolnik od spremljati: spremljanje otroka v šolo / redno spremljanje aktualnih dogodkov / začel je peti ob spremljanju glasbe spremljavi
  11.      sprémljati  -am nedov. (ẹ́) 1. hoditi, iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremljati otroka do šole; spremljati znanca na postajo; spremljati koga v kino; krajši čas spremljati / vsako leto jo spremlja na počitnice / detektivi so ga ves čas spremljali zasledovali 2. delati, da se kaj pojavlja, poteka istočasno s čim drugim, navadno kot dopolnilo tega: gledalci so spremljali ples z enakomernim ploskanjem / pesem so spremljali vriski // pojavljati se, potekati istočasno s čim drugim, navadno kot posledica tega: ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj; hiter telesni razvoj mladostnika spremlja slabokrvnost 3. navadno z igranjem na instrument dopolnjevati petje, igranje koga: pela je, on pa jo je spremljal na klavirju; spremljati se s kitaro 4. z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: spremljati film, predavanje, razlago / z zanimanjem je spremljal njun pogovor poslušal; tekmo je spremljal po televiziji gledal // sproti se seznanjati s čim: spremljati politično dogajanje; spremljati razvoj znanosti ● ekspr. vso pot ga je spremljala ta misel je premišljeval o tem; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. smola ga spremlja vse se mu ponesreči; ekspr. dolgo jo je spremljal z očmi je gledal za njo spremljáje: spremljaje ga do vrat, mu je nekaj šepetal; pripovedovala je o nesreči, spremljaje svojo pripoved z vzdihi spremljajóč -a -e: spremljajoči jezdeci; razvoj industrije z vsemi spremljajočimi pojavi sprémljan -a -o: predavanje bo spremljano z diapozitivi
  12.      spremljáva  -e ž () 1. glagolnik od spremljati: peti ob spremljavi kitare; klavirska spremljava / knjiž.: imeti spremljavo vojnih ladij spremstvo; spremljava govorjenja s kretnjami spremljanje 2. kar kaj spremlja: poslušati spremljavo; glasbena, zvočna spremljava / knjiž. to je pogosta spremljava hitrega industrijskega razvoja / star. razorožiti oboroženo spremljavo oboroženo spremstvo
  13.      spremljávec  -vca m () star. spremljevalec: poslovila se je od svojega spremljavca
  14.      spremljeválec  -lca [c] m () kdor koga spremlja: posloviti se od spremljevalca; pozdravil je znanko in njenega spremljevalca / spremljevalec v rešilnem avtomobilu; uradni spremljevalec / orkester je bil dober spremljevalec njenega petja; pren. slabokrvnost in drugi spremljevalci telesnega razvoja // kdor se sproti seznanja s čim: spremljevalci političnega dogajanja
  15.      spremljeválen  -lna -o prid. () ki koga, kaj spremlja: spremljevalne vojaške enote / spremljevalni pojavi industrializacije
  16.      spremljeválka  -e [k] ž () ženska oblika od spremljevalec: pozdravil je prijatelja in njegovo spremljevalko / pel je, njegova spremljevalka pa je igrala na klavir / bila je redna spremljevalka političnega dogajanja
  17.      spremljevánje  -a s () glagolnik od spremljevati: spremljevanje otrok v šolo / peti ob spremljevanju kitare
  18.      spremljeváti  -újem nedov.) star. spremljati: spremljeval jo je domov / spremljevati koga na klavirju
  19.      sprémnica  -e ž (ẹ̑) ptt listina, ki navaja vrednost vsebine paketa in ga spremlja od pošiljatelja do naslovnika: izpolniti spremnico / poštna spremnica ● zastar. poslovil se je od svoje spremnice spremljevalke
  20.      sprémnik  -a m (ẹ̑) zastar. spremljevalec: poslovil se je od svojih spremnikov
  21.      sprémstven  -a -o (ẹ̑) pridevnik od spremstvo: spremstvene čete
  22.      sprémstvo  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od spremiti: ponuditi komu svoje spremstvo / odpotoval je v spremstvu svoje prijateljice / odpluti v spremstvu dveh vojnih ladij 2. skupina ljudi, ki koga spremlja, zlasti zaradi varstva: izbrati si spremstvo; na pot je odšel sam, brez spremstva; stopal je sredi spremstva / oboroženo, vojaško spremstvo; osebno spremstvo ki skrbi za visokega državnika na njegovem potovanju
  23.      sprenášati  -am nedov. () star. prenašati: sprenašati tovor / sprenašati novice ● star. jate ptičev se sprenašajo nad vodo letajo, se preletavajo
  24.      sprenevéda  -e ž (ẹ̑) knjiž. kar kaže sprenevedanje: njegov obraz je spreneveda
  25.      sprenevédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja

   33.674 33.699 33.724 33.749 33.774 33.799 33.824 33.849 33.874 33.899  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA