Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (3.374-3.398)


  1.      debélec  -lca [u̯c tudi lc] m (ẹ̑) ekspr., redko debel človek: prvi je debelec, drugi suhec ♪
  2.      debelênje  -a s (é) glagolnik od debeleti: močnate jedi povzročajo debelenje ♪
  3.      debeléti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko debeliti se: deblo raste v višino, hkrati pa debeli; spodnja ustnica mu je debelela ♪
  4.      debelíca  -e ž (í) nar. debela češnja ali drevo, ki jo rodi: pred hišo je imel po dve drevesi drobnic in debelic ♪
  5.      debelíka  -e ž (í) med. odebeljena plast vezivnega tkiva: poprsnična debelika ♪
  6.      debelíkast  -a -o prid. (í) redko debelušen, debelkast: debelikast moški ♪
  7.      debelílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na debeljenje: debelilna kura ♪
  8.      debelín  -a m (ȋ) ekspr. debel človek: tisti debelin mi je to pravil ♪
  9.      debelína  -e ž (í) 1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini // razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino // velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline 2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna 3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk) ♪
  10.      debelínka  -e ž (ȋ) žarg., les. debelinski skobeljnik: mizarski stroj s poravnalnikom in debelinko ♪
  11.      debelíti  -ím nedov. (ȋ í) delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita debelíti se postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati ♪
  12.      dêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo ♪
  13.      debelokljúnast  -a -o prid. (ū) ki ima debel kljun: debelokljunasta papiga ♪
  14.      debelolíčnost  -i ž (ȋ) debelost lic: obraz je izgubil otroško debeloličnost ♪
  15.      debelorítnica  -e ž (ȋ) nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: krčmarjeva žena je bila dobrodušna debeloritnica ♪
  16.      debelozŕn  -a -o prid. (ȓ r̄) debelozrnat: debelozrn pesek / debelozrna koruza ♪
  17.      dêbelski  -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 3: debelski zlog ♪
  18.      debelúhec  -hca m (ȗ) šalj. debel človek: majhen debeluhec ♪
  19.      debelúšnež  -a m (ȗ) ekspr. debel človek: dobrodušen debelušnež ♪
  20.      debílen  -lna -o prid. (ȋ) med. lahno duševno nerazvit: debilen otrok ♪
  21.      débitor  -ja m (ẹ̑) fin. dolžnik: kreditorji in debitorji ♪
  22.      deblák  -a m (á) preprost čoln iz enega debla; drevak: v deblakih se ribiči odpravljajo daleč na odprto morje; čoln deblak ♪
  23.      dêblast  -a -o prid. (é) podoben deblu: debele deblaste veje ♪
  24.      deblàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima zelo razvito deblo: deblato drevje ♪
  25.      dêblo  -a s (é) 1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo 2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev 3. lingv. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo ◊ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez ♪

   3.249 3.274 3.299 3.324 3.349 3.374 3.399 3.424 3.449 3.474  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA