Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (33.599-33.623)


  1.      splôšnočlovéški  -a -o prid. (ō-ẹ́) nanašajoč se na vse ljudi, človeštvo: splošnočloveški problemi / splošnočloveške napake ♪
  2.      splôšnodržáven  -vna -o prid. (ō-á) nanašajoč se na vso državo: reševati splošnodržavne probleme / podjetje splošnodržavnega pomena ♪
  3.      splôšnoizobrázben  -a -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na splošno izobrazbo: nizka splošnoizobrazbena raven ♪
  4.      splôšnoizobraževálen  -lna -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na izobraževanje, ki obsega osnove vseh glavnih področij človekove dejavnosti: splošnoizobraževalne oddaje; splošnoizobraževalni in strokovni predmeti ♦ ped. splošnoizobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo ♪
  5.      splôšnoljúdski  -a -o prid. (ō-ȗ) nanašajoč se na vse ljudstvo: splošnoljudske koristi / splošnoljudski značaj revolucije ♦ jur., do 1953 splošnoljudsko premoženje ♪
  6.      splôšnonároden  -dna -o prid. (ō-á) nanašajoč se na ves narod: vzdrževanje kulturnih ustanov je splošnonarodni problem ♪
  7.      splôšnoslovánski  -a -o prid. (ō-ȃ) nanašajoč se na vse Slovane: splošnoslovanske besede ♪
  8.      splôšnost  -i ž (ó) 1. lastnost, značilnost splošnega: splošnost nekaterih pojavov; prizadevati si za splošnost izobrazbe; splošnost zadovoljstva je bila očitna 2. filoz. kar se nanaša na bistvene skupne znake pri vseh primerkih: prehajati preko posebnosti v splošnost ♪
  9.      splovítev  -tve ž (ȋ) publ. splavitev: splovitev ladje ♪
  10.      splúžiti  -im tudi izplúžiti -im dov. (ú ȗ) s (snežnim) plugom odstraniti sneg: splužiti cesto / splužiti sneg splúžen tudi izplúžen -a -o: splužena cesta; prim. izplužiti ♪
  11.      spočíniti  -em dov. (í ȋ) star. spočiti se: zdaj lahko spočinem; po napornem delu bi se rad spočinil ♪
  12.      spôdaj  prisl. (ó) 1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru nižje, ant. zgoraj: na hribu je trdnjava, spodaj teče reka / splezal je po lestvi, jaz pa sem ostal spodaj; pogledal je v jamo: spodaj ni bilo videti nikogar / spodaj je garaža in klet, v prvem nadstropju pa stanovanje; spodaj so vrata zaklenjena / v dolini je zagledal naselje, še bolj spodaj pa polja; daleč, globoko spodaj / s prislovnim določilom kraja: kolo imam spodaj v kleti; spodaj pod bregom; spodaj, tik ob odprtini / rešitev uganke je na tretji strani spodaj; podpiši se še ti tu spodaj / opombe glej spodaj na koncu strani pod besedilom ∙ pog., ekspr. pri operaciji so ji spodaj vse pobrali odstranili jajčnike, maternico; evfem. prijel jo je spodaj za spolovilo, zadnjico // izraža položaj pod čim: pokrila se je z debelo odejo in spodaj ji je bilo kmalu toplo; skrij se pod mizo, spodaj te ne bo nihče iskal / spodaj v rovu je zabobnelo / mrzlo je, zato se spodaj toplo oblecite oblecite toplo spodnje perilo; bila je samo v spalni srajci, spodaj ni imela nič 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani nižje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal; orodje s širokim, spodaj ravnim rezilom / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena 3. nav. ekspr. izraža manj pomemben družbeni položaj: spodaj se zavzemajo za hitrejše rešitve zadev; menil je, da se spodaj dovolj misli na koristi skupnosti / človek spodaj ni imel nobenih pravic // v razredni družbi izraža pripadnost socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: živeti čisto spodaj 4. v zvezi od spodaj izraža gibanje ali usmerjenost a) iz nižjega položaja v prostoru proti višjemu: od spodaj je slišal hrup avtomobilov; od spodaj navzgor b) iz položaja pod čim: talna voda je tako narasla, da je od spodaj poškodovala zunanje rudniške naprave c) pog. iz manj pomembnega družbenega položaja: napredne težnje so prihajale od spodaj, iz vrst učiteljstva / pobuda za gradnjo je prišla od spodaj od občanov, krajanov; začel je čisto (od) spodaj in se povzpel do direktorja na najnižjem delovnem mestu; zavirati pobude od spodaj; prim. odspodaj ♪
  13.      spodbelíti  in spodbéliti -im dov. (ȋ ẹ́) gozd. podbeliti: spodbeliti bukev ♪
  14.      spodbúda  -e ž (ȗ) 1. glagolnik od spodbuditi: otrok je potreben spodbude; za spodbudo kaj povedati / priznanje mu je bilo v spodbudo / delovna, moralna spodbuda 2. kar povzroča, da je kdo (bolj) delaven, prizadeven: pohvala je bila zanj močna spodbuda / dati spodbudo spodbuditi / sklicati posvetovanje na spodbudo društva pobudo 3. nav. mn. kar povzroča kako dogajanje, delovanje: črpati spodbude iz klasičnih del / mnoge duhovne spodbude so prihajale iz te dežele ♪
  15.      spodbudljív  tudi izpodbudljív -a -o prid. (ȋ í) spodbuden: njegov glas je spodbudljiv; spodbudljive besede spodbudljívo tudi izpodbudljívo prisl.: spodbudljivo se nasmehniti ♪
  16.      spódek  -dka m (ọ̑) knjiž., redko spodnji del: spodek kamna ♦ anat. lobanjski spodek lobanjsko dno ♪
  17.      spodlesti  ipd. gl. izpodlesti ipd. ♪
  18.      spodmolàt  -áta -o prid. (ȁ ā) nar. zahodno potuhnjen, neprijazen: spodmolat, sovražen pogled spodmoláto prisl.: spodmolato gledati grdo, jezno ♪
  19.      spódnji  -a -e prid., spódnjejši in spódnejši (ọ̑) 1. ki leži, je nižje: spodnji del obraza, trupa; spodnji del zidu je vlažen; na spodnjem delu okovana palica; njegova hiša stoji v spodnjem koncu vasi; spodnji prostori hiše; spodnji rob jopice; spodnje police so prazne / spodnji mlinski kamen; spodnji zobje; pog. spodnja stranka se pritožuje, ker kričimo stranka, ki stanuje pod našim stanovanjem / Spodnja Dobrava // ki je, leži najnižje: spodnji gumb se je odtrgal; spodnja stopnica; dosegel je spodnjo vejo 2. ki je, se nahaja pod čim drugim, pod površino: spodnji del usnja; spodnja plast ceste / spodnje usnje usnje za spodnje in notranje dele obutve // ki se nosi neposredno na telesu: spodnje hlače; moško, žensko spodnje perilo / spodnje krilo 3. v zvezi spodnja stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran: spodnja stran preproge, usnja / spodnja stran listov 4. nanašajoč se na najnižjo stopnjo, velikost česa: spodnja starostna meja; spodnja dovoljena teža; spodnja vrednost ● spodnji dom angleškega parlamenta dom, ki ga sestavljajo voljeni poslanci; sedeti na spodnjem koncu mize delu mize, ki je nasproti čela; star. potovati po spodnjih krajih po južnejših, južnih krajih; zastar. spodnji sloji prebivalstva nižji sloji; star. Orfej se je odpravil v spodnji svet v podzemlje; spodnji veter veter, ki piha s spodnje strani, iz doline ◊ anat. spodnja čeljustnica; spodnja okončina noga; fiz. spodnja meja frekvence zvoka najmanjša frekvenca zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; geogr. spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; geol. spodnja kreda najstarejši del krede; mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti; navt. spodnji krov krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; spodnje jadro križno jadro, nameščeno najnižje na jamboru; zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; sam.: pog. spodnji pravijo, da preveč ropotate; star. bil je sam ta spodnji hudič ♪
  20.      spódnjice  -dnjic ž mn. (ọ̑) spodnje hlače: obleči spodnjice in majico / bil je v samih spodnjicah in bos / dolge spodnjice ♪
  21.      spodóbiti se  -im se nedov. (ọ̄ ọ̑) nav. 3. os. 1. biti v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: tako govorjenje se ne spodobi; mlademu fantu, za mladega fanta se to ne spodobi; odgovoril sem ji, kakor se spodobi, da je videti zdrava / ne spodobi se govoriti o tem; spodobi se, da mu odpišeš 2. zastar., z dajalnikom iti, pripadati: delavcu se spodobi plačilo; dati komu pravice, ki se mu spodobijo ● zastar. zdaj bi se spodobilo govoriti bi bilo treba; ekspr. sicer se pa spodobi, da imam nekaj prihrankov je prav; zastar. razgrajačem se je spodobilo, da so bili pošteno kaznovani zaslužili so; ravnal je, kakor se poštenemu človeku spodobi primerno, prav; kot se spodobi svojo nalogo je opravil, kot se spodobi dobro; to je človek, kot se spodobi pošten, neoporečen; kosilo, kot se spodobi izdatno, obilno ♪
  22.      spodorávati  -am nedov. (ȃ) nar. izoravati: oče je spodoraval krompir, otroci pa so ga pobirali ♪
  23.      spodrásti  -rástem in -rásem tudi izpodrásti -rástem in -rásem dov. (á) 1. zrasti pod čim drugim: mlado drevje je spodrastlo pod hrasti; pren., ekspr. mladina ga je spodrastla 2. ponovno zrasti: ko bo trava spodrastla, bodo začeli pasti 3. star. zrasti, odrasti: fant še ni spodrastel za pastirja spodráščen tudi izpodráščen -a -o: spodraščen gozd ♦ anat. spodraščen jezik podraščen jezik ♪
  24.      spodredíti  -ím dov., tudi spodrédi; spodrédil; spodrejèn (ȋ í) star. zrediti: spodrediti prašiča ♪
  25.      spodrepiti  gl. izpodrepiti ♪

   33.474 33.499 33.524 33.549 33.574 33.599 33.624 33.649 33.674 33.699  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA