Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (33.124-33.148)



  1.      smôlast  -a -o prid. (ó) podoben smoli: smolasta tekočina / smolasti lasje / smolast lesk / smolast les smolnat; obleka je smolasta ∙ ekspr. ta človek je smolast rad dolgo ostaja, se zadržuje kjepetr. smolasti premog boljši rjavi premog z močnim smolastim leskom
  2.      smolíkavost  -i ž (í) agr. smolika: smolikavost marelic
  3.      smóter  -tra m (ọ̄) 1. kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj: naš smoter je jasen; doseči, uresničiti svoj smoter; podrediti se skupnim smotrom; to je moj življenjski smoter / učni, vzgojni smoter 2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja; namen: vsaka stvar ima svoj smoter; smoter socialnega zavarovanja
  4.      smradljív  -a -o prid. ( í) ki oddaja, daje smrad: smradljiva gnojnica; živeli so v nizkih, smradljivih kolibah / smradljiv zrak se je širil po trgu
  5.      smrčávec  -vca m () ekspr. kdor smrči: zaradi dveh smrčavcev nihče v sobi ni mogel spati
  6.      smrdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi; nekatere rastline zelo smrdijo; smrdel je po znoju; brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu; smrdi kot dihur, kuga zelo, močno // ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji; brezoseb. smrdi po vojni 3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo; hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi ● preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi smrdèč -éča -e: prišel je domov, smrdeč po vinu; smrdeča voda; smrdeče in zatohlo dvorišče
  7.      smrdljívec  -vca m () 1. ekspr. kdor smrdi: odmakniti se od smrdljivca 2. slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: ta smrdljivec ne bo hodil z nami 3. star. petrolej: naliti smrdljivec v petrolejko ● zastar. popili so skoraj pol litra smrdljivca žganja
  8.      smrdljívka  -e ž () 1. ekspr. ženska, ki smrdi: presesti se proč od smrdljivke 2. slabš. neprijetna, zoprna, slaba ženska: te smrdljivke ne želim več videti 3. star. petrolejka: v gostilni so prižgali smrdljivke ◊ bot. lističasta goba z votlim betom in rjavkastim klobukom, Russula foetens; gozdna rastlina z deljenimi listi, rumenimi cveti v koških in neprijetno dišečim mlečkom, Aposeris foetida
  9.      smréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) redko smrekov: smrečne iglice; les diši po smrečni smoli / čaj s smrečnim medom
  10.      smréčevje  -a s (ẹ̑) redko smrekov gozd: iz smrečevja se je oglasila šoja; gosto, nizko smrečevje / smrečevje na pobočju se suši smrekovo drevje; pokriti gredo s smrečevjem s smrekovimi vejami
  11.      smréčica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od smreka: posekati smrečico; pogozdovati s smrečicami ◊ bot. navadna smrečica vodna rastlina s kolenčastim steblom, črtalastimi listi in majhnimi zelenimi cveti, Hippuris vulgaris
  12.      smrečína  in smréčina -e ž (í; ẹ̄) redko smrekov gozd: bukov gozd prehaja v smrečino / pokriti s smrečino s smrekovimi vejami
  13.      smréčje  -a s (ẹ̑) smrekov gozd: hoditi skozi smrečje / hribi, porasli s smrečjem s smrekovim drevjem // smrekove veje: zavarovati gredo s smrečjem; venec iz smrečja
  14.      smréčji  -a -e prid. (ẹ̑) smrekov: nabirati smrečje vršičke; suhe smrečje iglice; smrečje veje
  15.      smréčka  -e ž (ẹ́) smrečica: posekati smrečko
  16.      smréčnat  -a -o prid. (ẹ̑) porasel s smrekami: smrečnato pobočje / smrečnat gozd smrekov gozdredko smrečnato ležišče ležišče iz smrekovih vej
  17.      smréka  -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka ◊ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca
  18.      smrékica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od smreka: pogozdovati s smrekicami
  19.      smrékov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na smreko: smrekov les; smrekovi storži; suhe smrekove iglice; gredo je pokrila s smrekovimi vejami; smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo ♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha
  20.      smrékovec  -vca m (ẹ́) 1. redko smrekov gozd: hoditi po smrekovcu 2. čeb. smrekov med: hojevec in smrekovec
  21.      smrekovína  in smrékovina -e ž (í; ẹ́) smrekov les: pohištvo iz smrekovine
  22.      smrékovje  -a s (ẹ́) smrekov gozd: na poseki je bilo še svetlo, v smrekovju pa temno; gosto, mlado smrekovje / lovila sta se med smrekovjem med smrekovim drevjem
  23.      smŕk  -a m () star. vrtinec: morski, vetrni, vodni smrk ◊ geogr. z vodo do stropa zalit del rova, kraške jame; sifon
  24.      smŕka  -e ž () redko smrklja: takale smrka bi morala biti že v postelji
  25.      smŕkanje  -a s () glagolnik od smrkati: smrkanje otrok

   32.999 33.024 33.049 33.074 33.099 33.124 33.149 33.174 33.199 33.224  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA