Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (32.649-32.673)



  1.      simfónik  -a m (ọ́) skladatelj simfonične glasbe: je eden največjih simfonikov; simfonik in operni skladatelj; pren., knjiž. simfonik jezika // član simfoničnega orkestra: simfoniki imajo vajo / koncerti dunajskih simfonikov
  2.      simoníja  -e ž () zlasti v srednjem veku trgovanje z duhovnimi stvarmi, cerkvenimi službami: nastopati proti simoniji
  3.      simpatétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. knjiž. ki temelji na simpatiji: simpatetična čustva ♦ soc. simpatetično ravnanje ravnanje, ki izraža sočutje in pripravljenost pomagati 2. nekdaj, v zvezi simpatetično črnilo črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij: pisati s simpatetičnim črnilom
  4.      simpátičen  -čna -o prid., simpátičnejši (á) 1. ki zaradi kakih lastnosti vzbuja simpatijo; prijeten, prikupen: simpatičen človek; njegova žena je zelo simpatična / njen simpatični glas, obraz; ima simpatičen nastop / evfem. matematika ji ni bila nikoli simpatična nikoli je ni imela rada 2. nanašajoč se na simpatikus: motnje simpatičnih funkcij / simpatično živčevje ● simpatično črnilo nekdaj črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij simpátično prisl.: simpatično se vesti
  5.      simpatíja  -e ž () 1. pozitiven čustveni odnos do kake osebe ali stvari, naklonjenost: do nje je čutil simpatijo; takoj si je pridobila simpatijo vseh; gojiti, kazati simpatijo do koga / knjiž. ima simpatijo do konj / gledal jo je s simpatijo / to je naredila iz simpatije do reveža iz sočutja, usmiljenja // ekspr. oseba, na katero se nanaša tak odnos: v njej je našla novo simpatijo / to je njena bivša simpatija bivši fant 2. nav. ekspr. naklonjenost, privrženost: naša država uživa simpatije po vsem svetu; medsebojne simpatije obeh narodov; kazal je simpatijo do revolucije, za revolucijo / njegov govor ni bil deležen simpatij navdušenja, odobravanja; kritika je sprejela roman s simpatijo
  6.      simpatíjski  -a -o prid. () knjiž. nanašajoč se na simpatijo: simpatijsko čustvo ● star. simpatijska stavka solidarnostna stavka
  7.      simpátikus  in simpátik -a m (á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob razburjenju in naporu: parasimpatikus in simpatikus
  8.      simpatizêr  -ja m () kdor simpatizira s kom; pristaš, somišljenik: pridobil je nekaj simpatizerjev; simpatizer partizanov; člani in simpatizerji
  9.      simpatizêrka  -e ž () ženska oblika od simpatizer: bila je simpatizerka Osvobodilne fronte
  10.      simpatizêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na simpatizerje ali simpatizerstvo: simpatizerske skupine / simpatizerski tisk
  11.      símpleks  -a m () ptt telegrafiranje, ki omogoča prenos sporočil v obe smeri, toda ne istočasno: telegrafirati v simpleksu ◊ lingv. nezložena beseda
  12.      simptomatologíja  -e ž () veda o (bolezenskih) simptomih: razvoj simptomatologije / simptomatologija duševnih bolezni
  13.      simultán  -a -o prid. () knjiž. istočasen, hkraten: simultan napad z več strani; razvoj teh pojavov je simultan; simultan in sukcesiven / simultan izid knjige v različnih državah; anketa po metodi simultanih odgovorov ∙ simultano prevajanje prevajanje, pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabnikugled. simultano prizorišče prizorišče, na katerem se istočasno v različnih okoljih dogaja ali tekoče menjava več dogajanj; med. simultano cepljenje cepljenje z več cepivi hkrati; šport. simultane vaje vaje, ki se delajo istočasno na tleh in na orodju simultáno prisl.: aparat je zapisoval meritve na trak in jih simultano oddajal; to poteka simultano ♦ šah. simultano igrati igrati istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah
  14.      síndik  -a m () jur., nekdaj pravni zastopnik: postati sindik društva, združenja ♦ zgod. občinski mestni uradnik v času beneške republike; vodja občinskega urada manjše občine v Ilirskih provincah
  15.      sindikát  -a m () 1. družbena organizacija delavskega razreda, ki si prizadeva za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in za varstvo gospodarskih, družbenih, pravnih interesov delovnih ljudi: biti član sindikata; predsednik sindikata / stopiti v sindikat // enota te organizacije: o tem bodo razpravljali tudi sindikati; predsednik sindikata šole / osnovna organizacija sindikata / Zveza sindikatov Jugoslavije // pog. člani, odborniki te enote: sestanek sindikata 2. v nekaterih državah razredna organizacija, ki si prizadeva za neposredno izboljšanje delovnih razmer in materialnega položaja včlanjenih delavcev in nameščencev: vlada ni sprejela zahtev sindikatov po zvišanju plač / kovinarski sindikati 3. v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, organizacij zaradi uspešnejšega nastopanja na trgu: sindikat bank, delničarjev
  16.      sineast  gl. cineast
  17.      sinergízem  -zma m () 1. med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergizem hormonov, mišic 2. knjiž. istočasno delovanje, sodelovanje: petje je sinergizem besede in tona
  18.      sinhróničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. sočasen, istočasen: sinhronična metoda / sinhronično raziskovanje jezika sinhrono
  19.      siníca  -e ž (í) manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice ♦ zool. čopasta, modra, velika sinica
  20.      sinjeók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima sinje, svetlo modre oči: sinjeoka deklica
  21.      sínji  -a -e prid. () 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo ∙ knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje ◊ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva
  22.      sinjína  -e ž (í) 1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce 2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje / dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini 3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina
  23.      sinjor  ipd. gl. signor ipd.
  24.      sinklinála  -e ž () geol. vbočeni del nagubanih zemeljskih skladov: antiklinala in sinklinala / sinklinala med Pohorjem in Kozjakom
  25.      sínko  -a m () ekspr. sin: to je njegov sinko / nadobudni sinko je pri izpitu spet padel; sinko debelinko / kot nagovor sinko, pridi sem

   32.524 32.549 32.574 32.599 32.624 32.649 32.674 32.699 32.724 32.749  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA